Agorimasko lil

Akava agorimasko lil lekhavdas o 17 beršengo Sinto Anton Reinhardt peske familijake, skurto majanglal no so mudarrdo sas. Bijando ko 10. Juni 1927 berš ko gav Weiden, paša o Švajco, o Anton bajrilas šukare trajosa pire dajasa thaj dadesa save phučonas Elvira thaj Ludwig Reinhardt, kethanes pe duje phralenca thaj phenjenca. Pala leske dadesko meribe, e Antoneski daj prandisalji e Sintosa Johann Bühler, kasko anav Anton si lindo ko agorimasko lil.

Sar sa e nemcikane Sintora, thaj vi vov pelas ko vasta kotar o Nacistikano Themutnipe. Ko Avgusto 1944 berš trubulas te ovel zoravnes sterilizirime. Vov našlas, o drom kotar e 100 kilometre nakhlas phirindos, nakhlas i len Rhein, thaj reslas ko Švajcosko foro Koblenz ko kantono Argau. Kote si phanglo po 25. Avgusto 1944, ingardo ko thanesko phanglipe ando Zurzach. Pe olesko rugipe te muken le, e švajcoski policija ni čhutas sama, no palem irisarrdas le ke nemcikani teritorija po 8. Septembro 1944 berš. O Anton Reinhardt sas phanglo, ko sigurimasko Lager Schirmeck-Vorbruch bičhaldo thaj ko Marto 1945 berš sas ko Sulz, avruno Lager kotar o Koncentracijako Lager Natzweiler-Struthof. Jekhvar našlotar, ba astardo sas katar jek armijaki jekhin »Volkssturm« po 30. Marto 1945 berš thaj kotar o tribunali si krisome po mulipe. Ko anglamezmeri po 31. Marto 1945 berš – pe bari Savatonaki Patragi – zorasa si tradino te hanavel jekh limoreski xiv anglal o SS kapetano Karl Hauger, kon mudarrdas le palal ki men. O jekhutno lačhipe sikavdo e Antoneske Reinhardt sas o lekharipe akale agorimaske lilesko.

Po 30. Oktombro 1959 berš, e kriseski komisija ko Offenburg arakhlas kaj si o Karl Hauger thaj o Franz Wilpfler došale vaš o kethanutno kerdino mudaripe, thaj krisisarrdas len te phandon robijate efta berš thaj šov čhona, vaj štar berš. Ko 1961 berš solduj džene sas avri mukle.