Ekh dej merel taj mukel peska raklorake eg bornjuvo, haj e raklori šoha te na del les pestar. O raklorako dad pale lel peske ekha gajža. I raklori senvedij but katar peski moštoho dej. De sako djejs ingrel voj peske bornuvos avri pe zeleno rito. Kote del voj ande bornjuvosko kan, kaj andre si lake avri buhlardi jekh pherdi mesali te xan, te pen. I moštoho dej rakhel sa avri taj parančolij tele te pusaven e bornjuvos. O bornjuvo naš el-tar a raklasa. Trival o bornjuvo trubuj te marel pe, jekha bikasa, dujto jekhe šarkanosa. Po trito marimo jekhe šošojesa o bornjuvo merel taj kerdjol phabajengo kašt. I rakli pale te žal feri kodole manušeske řomnjake kon žanla te phenel e kaštesko anav.

O kašt barol. Bute šejre si te šinavel voj tejle, le muršenge, save aven te mangaven akana a rakla, ke či žanen te phenen sar-i o anav e kaštesko. Po agor sikhadol jeg kulduši kon žanel aba te phenel e kaštesko anav. I rakli akceptulij butumi le čorre žuvale kuldušesko manglarimo, de šudavel les ando štalovo le vadnone balenge. Kote kerdjol anda čorro kulduši jek terno kraj kon colaxarel la raklasa taj ekh baro biav keren.

(Translatija: Mozes F. Heinschink)

I paramiča »I rakli taj lako bornjuvo« mothodas o Gusztáv Szendrei. Kaća varažicko paramiča ekhe alatosa kataj aver luma so žutij e manušenge si but bulhardi. La bazako tipo bušol, ande thema, kaj vorbij pe i njamcicko vaj i englezicko šib „Der kleine rote Ochse“ / „Little Red Ox“ (‚O cigno lolo guruv‘)‚vaj „Einäuglein, Zweiäuglein, Dreiäuglein“ / „One eye, two-eyes, and three-eyes“ (‚Jekha jakhaki, do jakhengi, taj trine jakhengi‘; AaTh/ATU 511: ).

O motivo katar i ‚nasul moštoho dej‘ sikhavel e sako-djeseske taršošagoske problemura de e motivura katar sar trival marimo kontra sa maj zurale dušmanura vaj e gičimasko pušimo karing o murš kon mangavel a borja, si elementura kataj varažicka paramiči.Thaj vi te valtozij pe o mundardo vitezi kašteske sar uštaimaski magija thaj o vetezi, valtozime pe ‘g alato kaj avla opre mentome katar raklako patjamo, sa kodola elementura si ande varažicka paramiči thaj arakhas pe bute varijante: Ande kaća varijanta arakhas jek usporime momento, ke anglunes šudavel i rakli le rakles, kon si ande kuldišicka gada, anglaj vadni kanuri te xan les, kaj graca-j lake. De po gor avla o vetezi mentome, i rakli mentondas les.

O pravarimo a raklako ando kan e borjuvosko si jeg motivo, so arakhas v’ ande paramiči katar e centralno azijake thema.

V’ e samura s’ ek kotor katar i magijaki struktura: O vitezi/alato xasajvel pe trin gradičuri aj sako data avel e iridjoski zor maj bari, kodi dićol vi pe marimasko than: anglunes o xarkuno podo, pala kodo o rupuno podo thaj po gor o merimasko marimo po somnakuno podo. O utolšovo, bi-njerimasko iridjo-j aba o maj cigno alato-j – jejg šošoj. Katka šol o paramičari rigate jeg pheraski scena: O alato meljarel o kher peske khulenca, kodolasa puterdjol e šansa te kerdjol e scena a zurala rakljaka armanjasa maj kenjivo.

Kaj nipura andaj jugo-istočni evropake thema arakhas ande oralno tradicija maj butivar jeg maj turbato šibaki dikcija, numa i signifikansa aver-i sar ande maškaruni Evropa. Armaja thaj bimoske vorbi ande lengi oralno tradicija si elementura kataj komunikativni thaj panaskodimaske strategiji aj kodo bi stigmako katar moralosko bilašimo thaj vi bi konotacijako katar dušmanicka agresiji ando taršošago. Kana panaskodinas pe paramiči, sas le šunatora na feri šavora, hanem vi terne vi phure, anda kodo nas problemo te haznin pe vi maj zurale thaj maj prikežime vorbi. A šibaki slobodija si paša kodo jek kompenzacija pala butivar siguruvni thaj socialni normi save formirin e taršošagosko trajo.

(Translacija: Mozes F. Heinschink)

Literatura maj dur

Aarne, Antti, Thompson, Stith. 1961. The Types of the Folktale. A Classification and Bibliography (= FF Communications LXXV), Helsinki: Suomalainen Tiedeakatemia.

Mode, Heinz; Hübschmannová, Milena (ed.). 1983–1985. Zigeunermärchen aus aller Welt. 4 Bände, Leipzig: Insel-Verlag.

Cech, Petra; Fennesz-Juhasz, Christiane; Halwachs, Dieter; Heinschink, Mozes F. (ed.). 2001. Fern von uns im Traum, Märchen, Erzählungen und Lieder der Lovara / Te na dikhas sunende, Lovarenge paramiči, tertenetura taj gjila. Klagenfurt: Drava Verlag (Transkript und deutsche Übersetzung / transcript and German translation / transkripto taj njamcicka translacija: 118–135).

Uther, Hans-Jörg. 2004. The Types of International Folktales. A Classification and Bibliography (= FF Communications 85–87), 3 Bände. Helsinki: Suomalainen Tiedeakatemia / Academia Scientiarum Fenica.