Numa te vorbisarel pes pala e traumatičhno eksperiense kotar e Pharrajimos buteder dekade palpale pala o hororo so ačilas pe Dujto Lumako Maribe, si buteder kotar e personalno tragedija. Vi kodo so e memorije pala o Holokaust thaj oleskero prezentiribe sine buvleder rodini thaj diskutirimi tema maškar e relevantno subjektora, e Romengero thaj e Sintongo sine buteder vrama ignoririmo crdimo pe rig. I CeijaStoika, lačhi pendžardi Romani Austriajaki piktorka/makhli, crdija te del pes godži pala olakere memorije angleder te hramonel olakeri autobiografija pe 1988 berš. Kotar kodi vrama, sar jekh kotar e centralno figure kotar e Romane thaj Sinti civilno čhačhipengo miškipe ki Evropa, voj aktivno lela than ko politikane memorije.
Karin Berger angleder kerdas portreto kotar olakero trajo, olakero familijako nekanutnipe thaj arto (Ceija Stojka, 1999 berš). Pala kodo ko 2005 berš, lijas decizija te čhivel khetane sa olakere rekolektirime memorije ko dokumentarno filmo. E inicijalno konverzacije sine snimime /evidentirimi ko Stojkakero kher maškar e olakere personalno bukja, makindoj jekh kotar olakere pikture. O traumatično narativi, kova so si džungalo ki amari fantazija, sikavdo si trujal i artistikani kreacija: pe senzoreske ekperience kotar e mudaribaskere kampija doperde e subjektivno badaneja/trupoja. Dži kote i Stojka makhela o paluno kotor katar i piktura olakere najencar, šaj te šunas olakero glaso sar voj lela vogi thaj sar olakere naja astrena o pohtan.
Lovara, lovari (si Romani grupa kotar so voj avela) si folklorno gilja kola so kerena lačho muzikako tono, a e Stojkakero giljavibe anela amen paše dži jekh kultura savi si vazdimi e barencar, lošalipaja thaj crdipaja.
Referencija/Recepcija
http://www.karinberger.at/filme/ceija-stojka.htm
East Silver Dok 2006
https://dokweb.net/database/organizations/about/fd0c2a4c-ba81-41ce-aac2-d78a69765ed5/east-silver