Jeg čori, bokhali ketana del ande jeg pustijo vara. Andre andi vara del vov ande jeg cini sobica, ande late si jeg biblija. Anglaj čori ketana sikadjol jeg kali rakli. Kadi rakli del les te xan thaj te phen thaj phenel leske, te ginavel i biblija. I čori ketana ginavel sako djes i biblija thaj ašol ande kodi sobica ži kaj avel vov dosta zuralo te vazdel jeg baro moxto. Oxto djes thaj oxto ratja tatjarel vov jek kemenca, pala kodo vazdel kodo pharo moxto thaj šol les andre ande tati kemenca; o moxto phabol tele. Andre ande kodo moxto sas e bengeski dej. Pala kodo avel a čora katanaki butji, te ginavel ande kodi soba e biblija bi tordjimasko, vi te perena pa plafono pre les e bengeske kotora, so kerdjon manuš, kon kamel te šinel les thaj te phabarel les. De vi kadi proba njerij i čori ketana. E rakli sikadjol pale leste, jek dopašin la raklaki kerdjilas aba parni. Inke duvar pecij pe a čora ketanasa sa kodo. Po agor kerdjol i rakli tista parni. A čoxajaki demultuni arman phagili, i vara thaj sa e žene krujal late aven mentome. I čori ketana colaxarel a raklasa thaj kerdjol a intregona lumako kraj.

(Translacija: Mozes F. Heinschink)

Ande kamimaske thaj varaženge paramiči rakhas butivar kasavo bajo, te avel jeg drago kamado ženo mentome, vaj te avel mentome jeg njamo, jeg piramno, eg piramni. E bajura thaj e dukha thaj e probi, so-j phangle e skepimasa individualni thaj diferentni. Ande Guszteski varijanta kata si o vitezi jeg purani thaj prosto ketana. Pe pesko pharo drom khejre resel vov bokhales thaj bi-zorako ande ‘k atkozime vara. Kothe xal thaj pel te zurajvel thaj pala maj but probi si te sikavel ande, ke kidas dosta zor hod šaj te mentoj opre jekh rakli, kon-i „tista kali sar o angar“.

E probi birij avri rebdijasa sar eg laši solagalime ketana. O fundamento katar peski bari rebdija thaj zor hod birija te njerij e benges, lel vov katar i biblija so ginavel. Kodolasa anel o paramičari jeg kerestinjicko momento andi paramiča thaj vazdel la kodolasa pe patjako nivovo. Anda kodo zumavel thaj dukhavel e vitezos o beng thaj na aver varažlime hatalmura. Pe aver rig, te peren pa plafono manušeske vast, punre, šere thaj kerdjon monstera, kodo-j aba jek tipično motivo kataj varažeske paramiči.

A raklako skepimo manifestalij pe vi pe lake simura. O simo „kalo“ si, sar vi ande but aver lumake šiba, negativno, katka tordjol o simo „kalo“ pala „atkozime“. Po gor kerdjol i rakli parni, a parna mortjako simo si o simbolo palaj „fino“ princeskinja, savi rakhadjol ande atkozime rakli. Paša kodo si jeg parni mortji pozitivno thaj kivanotošo, kade mothon uni naratorura, ke kongodi mezij kadej sar e maj but manuša jekhe themeske, les avla les vi maj bari šansa te na avel but diskriminirime.

O Guszti panaskodijas kadi paramiča peske amalenge karing o berš 1965. I paramiča kezdij poetikušen: „Te na avlas kadi sunto ratji, či paramiča či phenlas pe šavale.“ E ašunitora den anglal le vorbenca: „T’ al amenge baxtali kadi sunto rat!“ Pala romano sokaši del pe pe kodo anglal: „Amen ka te žutij o sunto Del.“ E ašunitora pušen, bizonjitin so panaskodij o paramičari, vaj phenen inke jokhar e palune naratoroske vorbi. Kodolasa sikaven e ašunitora hod i paramiča perel lenge pe dragomaste.

(Translacija: Mozes F. Heinschink)

Literatura maj dur

Aarne, Antti; Thompson, Stith. 1961. The Types of the Folktale. A Classification and Bibliography (= FF Communications LXXV), Helsinki: Suomalainen Tiedeakatemia.

Cech, Petra; Fennesz-Juhasz, Christiane; Halwachs, Dieter W.; Heinschink, Mozes F. (ed.). 2001. Fern von uns im Traum. Märchen, Erzählungen und Lieder der Lovara / Te na dikhas sunende. Lovarenge paramiči, tertenetura taj gjila. Klagenfurt: Drava Verlag (transkripto taj njamcicka translacija: pp. 80–91).

Mode, Heinz; Hübschmannová, Milena (ed.). 1983–1985. Zigeunermärchen aus aller Welt. 4 Bände, Leipzig: Insel-Verlag.

Uther, Hans-Jörg. 2004. The Types of International Folktales. A Classification and Bibliography (= FF Communications 85–87), 3 Bände. Helsinki: Academia Scientiarum Fenica.