E zapleta kata kaća historično avanturako románo le Matéoski Maximoff sî ando konteksto kodolesa kaj kêrdon le Řom ande Rumunija řobur. Kaća řobijaki trjaba sî dokumentirime kata 14. šêlutno bêrš źi ka khoslimos la řobijako maškar 1855 thaj 1864, savo kêrdilo paso-pasostar (Achim 2004, Bogdal 2014, Necula 2012).
O románo pa o vitjazo Isvan baziril pe familarno tradicijako źanglipe pa Matéosko parampapo, kaj direktno pala o slobodimos kata řopstvo 1855 peska grupasa le Kaldêrašenca mêklja e Rumunija thaj emigririsajlo ande Řusija. Kataj Řusija nakhle but Řom leska familijatar direktno palaj řusijaki revolucija ande jugo- thaj jugo-istočno Evropa.
Ande tradicija kata o divano, kaj divaninas von kethane pa kodja, so bêršenca maj anglal pecisajle, ankêrenas peski memorija ande pengi familja pa l’ maj importantni pecimata. O rekurso pe maškar-generacijakê tradirime memorije si jek rekurentno elemento ande l’ Matéoskê románur.
Ande angluno románosko kotor »Les esclaves« (›Le řobur‹) kêrdol jek drama pa ljubomornosto, intrige thaj brutaliteto karing e šukar řomni Lena, kaj intensivno maren pe maškar peste o desja školuime protagonisto Isvan, o podmuklo stražari Yon thaj o dekadentno, le vojvodosko bilaźavno raklo.
O bidošalo Isvan, osudime pe moartja, sî te našêl peskê, te skepil pesko trajo. Pe dujto kapitulo le románosko »Les hors-la-loi« phandel pe o Isvan le »bizakonengerenca«, save formirisarde jek garadi paralelno ljuma ande l’ plajina. Othar maren pe von sar partisanur palaj zařobime Řomengi slobodija.
Ande trito kapitulo – »Le prix de la liberté« – sikhavel o Isvan pesko vitjazosko barimos: Anda pesko xaranimos thaj anda peski kuraža avel vov o moralicko thaj fizično šerutno kataj resistansa.
Vi le Isvanoskê vortakur sî ande l’ spekularni marimaskê scene lojalni thaj tromale thaj but lendar aven marturur. Vi le Řomnja maren pe kethane le Řomenca. Kodja po kontrasto, sar sî le ande angluno kapitulo le románosko, kaj sî von numa viktimur.
Le źuvljangê figure ando románo iznenadin na numa anda pesko kompleksiteto, nego von sikhaven biaźukerde kvalitetur thaj motivur, kaj našti te thon pe pe simplo sxema „laśo-bilaśo“. O vitjazo Isvan, po egzemplo, tretiril zurales brutalno le řomnjan thaj sikhavel kodolasa vi peski xarakteroski maj slabo rig; pale lesko kontrahento, o Yon, sikhadol sensiblo thaj korkoři, thaj pe ‘k desja skurto momento aven le duj dušmaja amala. Kodo hibriditeto (xamimos) le źenengo sî jeg xarakeristika ande sja le Matéoskê delur.
Paj strukura thaj pa o stilo la naracijako, thaj specifično pa perspektivengê thaj vrjamakê pařuglimata thaj vi kata l’ intesivni dijalogur, ašêl o románo źi po gor interesantno. O agor la knjigako anel biaźukêrde trjabe.
Le svatur »Rom« thaj »Tzigane« fajdin pe diferentni perspektive ando katka prezentirime kotor katar angluno thaj dujto kapitulo. E vorba »Tziganes« fajdin le manuša save kinen thaj bikinen le řobon, o svato »Řom« hasnil pe ando kampo le Řomengo thaj ande Řomengo diskurso. Maj palal hasnin le protagonistur li duj termur, vunivar sar sinonimo thaj vunivar sar avtonimo, vunivar pařuven von le svatur ande numa jeg fraza – aj kadja pařuven vi le vorbe »gadjo« taj »Roumain«.
(Translacija: Mozes F. Heinschink)
Literatura maj dur
Achim, Viorel. 2004. »The Roma in Romanian History«, Budapest/New York: Central European University Press. [online: https://books.openedition.org/ceup/1532]
Bogdal, Klaus. 2014 [2011]. »Europa erfindet die Zigeuner. Eine Geschichte von Faszination und Verachtung«. Frankfurt: Suhrkamp.
Hancock, Ian. 1987. »The Pariah Sydrome: An account of gypsy slavery and persecution«. Ann Arbor: Karoma.
Necula, Ciprian. 2012. »The cost of Roma slavery«. In: Perspective Politice, Vol. 5, Nr. 2 (2012), 33–45.