Milatar poćinel jek têrno śavo o praxomos ekhe čoře mulesko. Anonimno thaj bi-prinźando źal o mulo le śavesa po drom. Leskê ažutimasa barvajvol o śavo thaj njeril vi le ampêratoska raklja řomnjakê. Le ampêratoski rakli muto-j, khanikasa či del duma. Kon źanel te kêrel te del voj svato, kodoleskê kam perel řomnjakê. O śavo mothol ande la raklaki soba provokantni paramiča ande savende arakhdon bi-rešîme puśimata.

Ande angluji paramiči arakhas jeg djesesko thaj jeg rjaćako čor. Le duj čor či źanen, kê sî len isto rakli. Ka hatjaren kodo, e rakli phenel te perel voj le maj xarane čoreskê. Le duj čor sî kadići xarane, kê naj klaro, kaskê kam perel e rakli.

Ande dujto paramiča das p’ jeg źuvlani kašteski figura, kaj formirisarde la trin źene, paso pasostar. E kašteski figura źuvindisavol thaj akana naj klaro kaskê kam perel.

Ande la rakljaki soba vazdel pe jek bari diskusija maškar o têrno śavo thaj la sobakê djeli (o colo, e glinda), kê e rakli či del duma. Pala ‘k vrjama phařol e rakli xoljatar andaj bimaladi thaj bilondi diskusija so ašunel: Voj hamil pe vorbasa ande diskusija thaj kodolasa kam avel le śaveski řomni. O zaxvalno mulo skêpil la kata lako proklecîmos thaj źal-tar peskê.

(Translacija: Mozes F. Heinschink)

Ramoskê paramiča, kaj arakhên pe ande lende pale aver paramiča, arakhas specifično ande orijentalicko paramičaki tradicija. Jeg globalno prinźando eksemplo pe kodja sama sî le paramičengo cikluso kata Mija-thaj-jek Raća. Jekh rakli kaj sî le sultanoski piramni, mothol le sultanoskê ande kaća ramoski paramiči bi-djine paramiča, numa te skêpil kodolasa pesko trajo. Pe sa kaća tradicija sî v’ e paramiči „O drugari“. Jeg similarno paramičaki verzija snimisardja o Alexandre G. Paspati 1870 ande řomano dijalekto kataj Rumelija (Turkija). La paramičako audiosko snimko kataj Fatima Džaferoska kêrdilo 1971 ando Beči.

E paramiča phandel diverzni motivur thaj akcijakê linije kata diferentni paramičakê tipur. E ramoski akcija sî jek paramičako tipo kaj sî bute themende buhljardo (ATU 505). Ande kodo ramo arakhadol jeg paramiča kaj sî phangli maj bute akcijakê linijenca. Kodja sî pale kombinirime jekha avera paramičaka temasa, kaj trobul jek protagonista te zumavel te kêrel e ampêratoski rakli te lel te kêrel svato. Vov aśili źi pe kuća vrama muto. Jek paramič, mothodi te kêrel te vorbil e ampêratoski rakli, sî e paramič kata le djesesko thaj la raćako čor aj sol duj čora sî len jek isto řomni. Ande kaća paramiči mothol jek čor maj jek paramiči. E paramiči, kaj trobul o protagonisto te kêrel, te del jek rakli duma, źanen vi le turkicka Řom, le Sepečides ando Izmir thaj krujal.

Paramiča hasnin butivar kližejur thaj stereotipur; von hasnin len sar baza kata lakrdijakê elementur thaj akcijakê modulur. Le źene kaj gîndin, kê von źanen savořendar sja maj feder, sî ande l’ paramiča raklja vaj źuvlja ali nisar murša. Le źuvlja hamin pe ande l’ čingarengê puśimata thaj phagen kodolasa e obligacija te na vorbin. La paramičako protagonisto daštil te khêlavel len provokacijasa. Butivar sî kodo protagonisto jeg Řom kaj rodel peskê bori. Ande aver paramičakê verzije šaj te aven protagonistur vi phure, xaraja řomnja, save xoxaven thaj khêlaven ekha raklja, kê von źanen maj feder le źuvljangê slabi punktur. I tema, kê źene či kamen te vorbin thaj varekon bimalada provokasajasa kêrel te den duma, arakhas vi ande uni narodongê paćamaskê ideje, po eksemplo historično dokumentirime ando Ungro (Dömötör 1981: 125 f.).

(Translacija Mozes F. Heinschink)

Literatura maj dur

Dömötör, Tekla. 1981. Volksglaube und Aberglaube der Ungarn. Budapest: Corvina Kiadó.

Fennesz-Juhasz, Christiane; Cech, Petra; Halwachs, Dieter W.; Heinschink, Mozes F. (ed.). 2003. Die schlaue Romni. Märchen und Lieder der Roma / E bengali Romni. So Roma phenen taj gilaben. Klagenfurt: Drava Verlag (transkripto taj njamcicka translacija kata eg aver verzija la naratorkaki: pp. 26–43).

Paspati, Alexandre G. 1870. Études sur les Tchinghianés ou Bohémiens de l’Empire Ottoman. Constantinople: Antoine Koromélia.

Uther, Hans-Jörg. 2004. The Types of International Folktales. A Classification and Bibliography (= FF Communications 85–87), 3 Bände. Helsinki: Academia Scientiarum Fenica.