O princo Agip vulgo Kokalo marel peski godji pa kodo, te inkrel ande peske dadesko tilalomo vaj na. E dadesko tilalomo-j te na putrel avri a djizaki eftato soba. Kana del ande eftato soba, del vov pe ‘k rakli, kon si vorta leske šinadi. De o bajo-j aba, ke kadi rakli xasajvel angla leske jakha anda kodo, ke vov či inkerdas ande e dadesko tilalomo; anda kodo das pe rakli pe bimaladi vrama. O princo indulij te rodel a rakla. Vov či na šunel khanikasko tanači, či patjal khanikasko muj, hanem phirel kado drom so e Devlestar šinado-j leske.

Lesko drom teljarel. Lesko hajovo sijel, phagerdjol pe ‘g stanka, ke i stanka cirdel avri sa e hajovoske karfa sar jeg magniši. Jeg xarkumuno manuš mentoj les peske cine lodikosa. De vov anglal sas te del peski vorba, hodj pe pesko drom č’eg vorba te na vorbij. O princo bistrel kado. Vov lel te vorbij thaj pale šindjol o lodiko ando paji. Pe leski bax avel jeg baro talazo taj malavel les avri ži po silo e pajesko. Kothe po silo sama lel, ke jeg baro lodiko avel karing leste thaj mukel kothe ekhe rakles. E rakleske šinado-j, ke o princo Kokalo jeg djes mudarela les, thaj azir garadjol vov katka. O princo Kokalo či phenel avri pesko anav. Le duj rakle kerdjon amala. Jeg djes kana lel o princo Kokalo e šuri ande pesko vas te šinel ek lubenica, e šuri del pe bibax vorta ande le amalesko ilo haj o raklo merel leske vastestar, vorta sar sas šinado leske .

O princo Kokalo rakhel po gor a rakla an jek aver djiz. De pale si te nakhel jek proba: Te na putrel i utolšovo djizaki soba. Pale putrel kadi soba, pale xasajvel i rakli angla leske jakha. De ande kodi bari xoli, ande bari briga sa cirdkerel avri peske bal. Kana avel vov palpale pe peske dadeski djiz, lesko dad mulo-j thaj i rakli kerdjili krajaskinjake. De voj lesa naj but baxtali ke kerdjilas kopaso.

(Translacija: Mozes F. Heinschink)

O Stefan »Koci« Palison panaskodijas kadi paramiča školake šavorenge ando foro Malmö, ande primarno škola kaj vov sitjarlas romanes (vi kadi audioski čipka las lo kote opre). O Koci lel specifično aminti pe peske terne ašunitora. Direktno pomenij e tanulovon thaj boldel pe karing le: »De nadjon pakjalas lesko muj, kade sar o Robert pesko paposko«. Pontošan vorbij paj pecimata so irdeklin e šavoren, po eksemplo e dešefta beršengire šaveski rucija, lesko bizontolanšago te putrel avri o tiltošo eftato sobako vudar, leski griža karing lesko dad, kaske das peski vorba, thaj e argumentura sostar či patjal peske dadesko muj.

Risletešen sikavel o Koci e rakleske andrutne monolugura thaj o dialogo e dadeko peske šavesa, kaj sikavel sostar nas mišto te žal vov ande andi soba. O paramičari žanel, ke trubuj te sikavel e terne ašunitorenge e paramičengi logika. E ašunitora žuvindes len aminti so pecil pe andi paramiča. Von pušen keći beršengo-j o terno princo, thaj roden pala leste jeg anav (Joži). De o paramičari del les vorta jeg romano anav: »Kokalo«, kaj si jekh purano grecizmo ande romani šib.

O drom la paramičako či žal pala jeg konkretno modelo. O rodimo kata jeg atkozime princeskinja si jeg frekventirime paramičaki minta ande bute themende, thaj ande late rakhadon kecave elementura hod a paramičako vitezi si te nakhel but probi. Kadala bazake elementura šol o paramičari kethane pe peski individualno sama thaj formirij kodolasa peski individualno varažeski paramiča.

O terno protagonisto či birij te nakhel peske angluni megbizhotošageski proba. Pala uni pecimata pale si te nakhel vo kadi proba. De akak trajij e vitezosko konflikto inke maj lungo vrama. E terne ašunitoronge ašol dosta vrama te den pe von godji, so von kerenas ande kecavi situacija. Pale či kerel o raklo peski butji mišto. De leske šinado-j hod te kerdjol kraj thaj e njeril a princeskinja. Aj kodo pherdjol, vi te losarel sar vitezi o čoro drom: So šinavel o Del e manušeske kodo-j maj baro e manušenge bajondar. »So dela o Del pe muro šero, dela!«
De o agor a paramičako naj but lašo: O raklo xasarel peske dades thaj mundarel, bi te na kamel, ekhe amales thaj korkori šingrel pesko šero.

V’ e princeskinja naj baxtali lesa: »Akanik legalab naj tu či godji thaj či bal po šero!« Kado humorističko paramičako agor naj tipikušo ande ’k varažeski paramiča. A paramičako fokuso naj pe kodo, te sikavel e terne ašunitorenge varisavo moralicko izeneto, hanem o fokoso si pe terne raklesko karakteri. O raklo reagirij sar eg »normališo« raklo kon-i kivanči, kon-i barimasko thaj kon rucijatar či inkrel ande tiltmura.

(Translacija: Mozes F. Heinschink)

Literatura maj dur

Mode, Heinz; Hübschmannová, Milena (ed.). 1983–1985. Zigeunermärchen aus aller Welt. 4 Bände, Leipzig: Insel-Verlag.

Cech, Petra; Fennesz-Juhasz, Christiane; Halwachs, Dieter W.; Heinschink, Mozes F. (ed.). 2001. Fern von uns im Traum. Märchen, Erzählungen und Lieder der Lovara / Te na dikhas sunende. Lovarenge paramiči, tertenetura taj gjila. Klagenfurt: Drava Verlag (Transkript und deutsche Übersetzung / transkripto taj njamcicka translacija / transcript and German translation: pp. 216–45).