O Alexandre Romanès (1951) sasa bijamo an prendžardi rromani familija, i Bouglione familija, pesko sasto dživdipe dijas ano umal/sfera/ kotar o lačho dživdipe. Olesko papo/phuro dad/ sasa o prendžardo thaj harizmatikano artisto ande cirusoski luma, savo so sasa talentirimo pe balansiribasko arti, akrobatike thaj dživindengo treniribe. Kana sasa 25-engo, bilošalo kotar varesavi komercijalizacija, vov džal avri kotar e familijako cirkuso. Khetane e legendarnone hramondesar e Jean Genet-esar, savo so an leste dikhlas jekh zuralo poetikano glaso/krlo/, avilas ano kontakto e literaturakere lumasar. Vov skrinisardas/hramondas/ but lila poemencar maškar save si vi Paroles perdues (2004), Sur l’épaule de l’ange (2010), Un peuple de promeneurs (2011), Les corbeaux sont les Gitans du ciel (2016) thaj Le luth noir (2017) kaskere tematura džana trujal oleski vizija vaš rromane identitetosko ikeribe an konteksto kotar moderniteto. Ko 1994-to berš vov kerdas korkori peski cirkus kompanija, Cirque Romanès, khetane e Delia Romanès-ar, save sasa unikatno Rromani eksperienca trujal sasti Europa. Ko 2016-to berš, e Francijako Ministeriumi vaš Kultura dijas leske medalo Legijakere Pakhivako thaj si o avguno Rrom so lijas kodo medalo.

O Delia Romanès (1970) si muzikanto, giljavutno, is a musician, singer, orkestaresko direktoro, thaj ko-fundero ko cirkuso Cirque Romanès. Voj sas bijami ki pakhivali thaj bari rromani familija artistondar ano foro Viisoara, Transilvanijate. Ko 80-tone berša, kana voj sasa 15 beršengi, voj iklilas Romaniatar, našindor kotar e Čauseskoski diktatura, džaindoj pe phare droma trujal Jugoslavija nakhindoj e Dunave, te dža ande Germanija, thaj ačhola, vi kodo so isi ola problemura ande Francia. Pe kodi vrama voj arakhlas pes e Alexander Romanès-e, kolesar khetanes kerdine lačhi kompanija. I rajoni Romanès, esencijalno glaso/krlo/ e Cirkusesko, kote vi te phiren/džan/, bašalela ko cirkusoskere show tradicionalno rromani muzika peskere but lačhe orkestaresar Balkan Orchestra. Voj si i avguni rromani džuvli savi so lijas o Ordeno vaš Artija thaj Lila kotar e Franciako Ministeriumi vaš Kultura.