E Gunilla Lundgren (bijandi 1942) sî jek švedicko avtorka, saji teljardja te kêrel bući le Řomenca sar řomane studentongi sîćaritorka ande palune 1960-utne bêrš. Peski angluji knjiga »Maritza – en zigenarflicka« ramosardja voj 1972 kethane le têrne řomane śejanca, la Ninasa Taikon, la Ginasa thaj Seniasa Tan-Mercowic. Maškar le bêrš 1972 thaj 2017 ramosardja voj 15 knjige, kethane têrne thaj phure Řomenca/Řomnjanca. Paša sja kodja voj publicirisardja duj antalogije ljumakê řomane literaturasa, kaj prezentirisardja voj la švedickona publikakê.
Bêršenca sî li angažirime te promotil e řomaji literatura ando Švedo thaj organizuil iskirimaskê thaj ginavimaskê performacije ando Rinkeby, kaj sî jek Štockholmosko regiono. E Gunilla ramol regularno pala o řomano žurnalo E Romani Glinda, savo ankalaven o Fred Taikon thaj o Bengt O Börklund. E knjiga »Žofi Z-4515« kaj kêrdja kethane la Sofiasa Taikon, saji preživisardja Auschwitz, njerisardja 2006 o ašundo praizo Artist against Nazism (Artisto kontra nacizmo).
E Gunilla sî ko-avtoro thaj kreativno motori bute řomane knjigengê, producirime ando Švedo.Voj ankêrel jeg iskirimasko klubo pala řomane śavořê, kaj akhardol »Le Glatenge Pen Club«. »Askungen i Rinkeby« (Cinderella ando Rinkeby), e angluji knjiga, ramome kataj Gunilla thaj o klubo, sas jeg baro uspexo, thaj sas nakhadi pe řomaji śib ando bêrš 2016. Vi le knjige kata o Alyosha Taikon, kataj Sofia Taikon, kataj Nadja Taikon thaj kata o Ramiz Ramadani sî inspiririme latar, vaj voj sî lengi ko-avtorka.
E Gunilla sî e inicijatorka kata jek specifično (řomane) knjigengi publikacija ando Švedo, kaj sî la diverzni xarakeristike. Jeg xarakteristika sî, kê lake knjige sî ilustririme patretonca. Ande lende arakhas dokumentarni fotografije, grafični ilustracije kata l’ šêrutne źene, save kêren savto pe anluji persona »me«. O teksto thaj le ilustracije, li duj sî len ekvivalentno importansa. E dujto xarakeristika sî, kê o narativo sî bazirime pe ‘k řomano personaliteto kaj phandel o kontemporarno řomano trajo le narativosa kata demîltune njamur. E trito xarakeristika sî, kê le knjige sî vi pala têrne thaj vi pala phure manuš. Kako iskirimasko stilo kêrdja jeg zuralo impetuso pe řomane knjigaki scena thaj vi pe aver řomane avtorur, kaj publicirin ando Švedo.
(Fred Taikon; translacija Mozes F. Heinschink)
Alome Bibliografija (Knjige publicirime Řomenca/Řomnjanca taj knjige pa Řom)
Lundgren, Gunilla, Senia & Gina Tan-Mercowic, Nina Taikon. 1972. Maritza – en zigenarflicka. Stockholm: AWE/Gebes.
Lundgren, Gunilla. 1977. Hur ska det gå för Armas. Stockholm: AWE/Gebes.
Lundgren, Gunilla, Zenia Tan Mercowich. 1991. Zenia, en Zigenerska. Stockholm: Alfabeta.
Lundgren, Gunilla, Aljosha Dimiter Taikon. 1998. Aljosha – Zigenarhövdingens pojke. Stockholm: Bonnier/Carlsen. [Ilustracije kataj Amanda Eriksson]
Lundgren, Gunilla, Aljosha Dimiter Taikon. 2001. O Aljosha, o siav le birevosko, translated in Romany by Hasse J. Columbus and Jonny G. Ivanovitch. Stockholm: Podium.
Lundgren, Gunilla, Aljosha Dimiter Taikon. 2003. Alyosha, the son of a Gypsy chief, bilingual in Romany and English, translated by Donald Kenrick. Hatfield: University of Hertfordshire Press.
Lundgren, Gunilla. 1999. Tariq, bergets hövding. Stockholm: CURA.
Lundgren, Gunilla. 2001. O Tariq, o birevo la plajako, translated in Romany by Hasse J. Columbus and Jonny G. Ivanovitch. Stockholm: Podium.
Lundgren, Gunilla, Sofia Taikon, Amanda Eriksson. 2005. Žofi Z-4515 / Sofia Z-4515. Stockholm: Bokförlaget Tranan och Podium. [Ilustracije kataj Amanda Eriksson]
Lundgren, Gunilla, Sofia Taikon, Amanda Eriksson. 2012. Sofia Z-4515, translated to English by Janna Eliot. London: Mantra Lingua Ltd, Global House London.
Lundgren, Gunilla, Ramiz Ramadani. 2013. Ramis resa. Stockholm: Tranan.
Lundgren, Gunilla, Amanda Eriksson, Le Glátenge Pen Club. 2016. Askungen i Rinkeby. Stockholm: Tranan. [Ilustracije kataj Amanda Eriksson]
Lundgren, Gunilla, Le Glaténge Pen Club. 2016. E vušariájka ánde Rinkeby, translated to Romani by Fred Taikon. Stockholm: ERG förlag. [Ilustracije kataj Amanda Eriksson]