Ivana Nikolic, Tančero, aktivisto, student pe filozofija thaj edukacijakere džanipena ano Univerziteto ano Turin (Università degli Studi di Torino, Italia), si jekh inspirativno terni džuvli savi so e tragedija thaj peskere personalno pharipena preirandas pe šužipe. Voj si jekh bari bučarni thaj vizionaro savi so pačal pe luma. Voj peskere khelibaskere aktivizmosar educirinela thaj phagela e stereotipon.

Nikolic sasa bijami ko 3-to februaro 1991-to berš, po berš kana i nekanutni Jugoslavija astardas te čhinel pes ko kotora. Olaki familija sasa direktno hemimi ando maripe, sostar olako dad sasa Ortodoksno Serbo thaj laki dej Bosnaki Muslimanka. I Nikolic sasa bijami ando Novi Sad thaj identificirindas pes sar Serbikani džuvli, džikote olako phral sasa bijamo ande Banja Luka thaj identificirinelas pes sar Bosanco. Olako dad sasa majavguno familijatar savo so našlas themestar thaj pe leste dikhena sas sar dezertero. Kana našlas, vov nakhlas trujal e Kroacija thaj o Nikolic nikana/šoha či vorbisardas vaš kodi eksperienca thaj sar ačhilas dživdo, sa džikote či areslas ande Germania. Olaki dej thaj olako phral ačhile ando Vukovar thaj e sotrin džene ka garaven pes pe sobi teli e Jovanka-ko Kher, i manušni so von ka phenen olake kaj si olengi ‘sunto manušni’. I Nikolic phendas kaj, but berš pala kodo kana voj ginavdas Diary of Anne Frank, voj jekhvaratar halilas teli savi bari dar sasa olaki dej thaj i Jovanka džikote garavenas pes ando kher.

Ko 1992-to berš i situacija ando them ačhilas but nastabilno thaj e tenzije sasa sa bareder. I Nikolic thaj olaki familija našti sas dureder te ačhoven ande Jovankako kher thaj busosar astarde te dromaren ki Germania. Paćaindoj kaj ka arakhen pes olakere dadesar, sotrin mukhle o foro Vukovar bilovengo thaj bihabasko. I Nikolic phenelas vaš kobor bari sasa olaki dej džikote nakhenas kodi bilačhi eksperienca. Naštindoj te pokinen vaš e tiketura, olaki dej varesar rodijas kotar o manuš so tradelas o buso, bizi love te legarel olen dži ki Germania. O manuš so tradelas o buso ikerdas olakere dajako pasaporto oleste, sa džikote e Nikolicesko dad na pokindas vaš e tiketura.

Ande Germanija, e Nikolic-eski dej lijas azilo sar Bosnaki Muslimanka savi našlas kotar o maribe; kote ačhile trin berš. Kodi vrama sas but phari vaš olaki dej sostar voj či ašundas khačik kotar olaki familija ano kher. Vi kodo so ande familija dikhle bari dar thaj pharipena, i Nikolic phenel kaj voj barilas pe lačho kher kote so von khelenas, phenenas paramisa thaj bajronas mangipasar.

Ko 1994-to berš olaki dej halilas/ašundas kaj olaki familija našle Bosnatar thaj akak si ande kampo Turin, Italijate. Ko 1995-to berš, i famoilija vi jekhvar arakhlas pes khetanes kana olako papu lijas decizija te anel e Nikolica thaj olakere majpašutne familija ki Italia. Te šaj sas te resen kodo suno, i familija vi jekhvar trubujas te nakhel trujal but pharipena thaj bilačhipena. An lengo dromaripe ki Italia, i Nikolic thaj olako phral garavenas pes teli e mamijaki coha thaj olaki dej thaj dad sasa maškar o bagažo ko vurdon. I Nikolic phel vaš kodo, ‘Jekh pharipen te dromarel pes [te arakhes tut vi jekhvar familijasar]… našti te stopuil e manušen save so nakhle trujal o maripe.’ Von resline ando Turin thaj astarde te dživen jekh nevo dživdipe kote.

Ande Italia, e Nikolicake dije kuražo/motivacija te studirinel thaj olake familijako pozitivno gindibe thaj khamibe, savaht ka oven bareder kotar e negativne džiakanutne experience kotar o maripe, deindoj olake šaipe te phirel ande škola thaj ande univerziteto. Pe deš thaj panč berša voj astardas te kombinirinel pesky socijalno thaj artikani praktika kodolesar so sasa volontero ko nekobor na-gavernoskere organiyacije. Voj astardas te kerel bući e terne manušencar, invalidoncar thaj imigrantongere familijencar kotar olakoro trujalipe. Voj, an laki deskripcija pe area kotar Mirafiori Sud phenel kaj si mahala učhe kriminalno procentosar kote so bute terne manušen isi problemura peskere familijencar, drogasar, kote so o bibučaripe si but baro, thaj but si avrijal kotar o legalno sistemo vaj sastipaski sama kotar e institucije. Olaki buči thaj aktivipa kerdine impakto upral kodi komuniteta, thaj legarde ola te phirel vi pep ala školako programuro. O programo džalas trin čhona, kotaro septembro dži pe novembro 2014-to berš, kote so gelas sostar sasa daravdini kotar o kriminalo bikhamipastar so kerelas pes upri late thaj upral laki Romani lokalno omuniteta. Numa, voj gelas dureder thaj ažutipasar kotar e lokalno autoritetura, e Mirafori Fondacijatar thaj kotar e Asai organizacija, i Nikolic vazdijas jekh edukacijako programo vaš terne murša thaj džuvlja ko januaro 2015-to berš savo si aktivno vi adadžives.

Ko 2014-to berš, voj legarelas kampanja ‘Attenti a NoN Ripetere’, kasko cilo sasa te marel pes mamuj e diskriminacija thaj te kerel advokacija vaš socijalno inkluzija. I kampanja sasa ažutisardi kotar e terne manuša ando foro, ververeder organizacije, o Rezistencako Muzeumo thaj kotar Biboldengi komuniteta ando Turin. E kampanjako cilo sasa te del godži e manušen kaj sa e bilačhipena kerdine mamuj diferentno etnikane grupe ande historija, thaj ma te keren pes vi jekhvar. Trujal aktivitetura thaj vorkšopura, buhljarindoj jekh aktivno themutnipe, i kampanja čhutas fokuso upral e terne thaj upral ikeribe ani godži o Porrajmos thaj e javera etnikane genocidon.

Pe kodi vrama, i Nikolic organizirinela nekoboro edukacijakere, artistikane thaj kulturakere khidipena thaj aktivitetura, cilosar te promovirinel inkluzija thaj pozitivno gindipena vaš e kulturakere javeripena, leindoj sar instrumentura e muzika thaj e khelipa. Ko 2016-to berš, voj kerdas pesky Roma khelipaski kompanija Ternipe Dance, kola isi duj bare cilura: te ulavel o šužipa kotar Romano khelipe thaj kultura thaj te ovel mamuj e prejudicije thaj khelipena.share Ternype Dance sasa pe nekobor khidipena ande Itali thaj ande Europa. Vi kerdine nekobor vorkšopura thaj i Nikolic reslas vaš laki buči nekobor pursaka/prizura. Ko 8-toto marco 2010-to berš voj reslas o prizo/pursak vaš olaki buči upral socijalno butja katar e Republic President Napolitano. Ko 14-to novembro 2015-to berš olaki kompanija reslas Cild Prize vaš olaki buči pe promoviribe slobodija thaj civilno hakaja, ande kategorija kotar e ‘Voce Collectiva’. Ko 27-tot januaro 2016-to berš e Italiako Senato prindžardas olaki kampanja ‘Attenti a NoNRipetere’ thaj pe kodo 2016-to berš e Europaki Komisija dijas lake pakhivaki pozicija sar Italijaki thaj Romani ambasadoro vaš lako maripe mamuj i diskriminacija.

Kotar 2011-to berš voj sasa kotar e ternipepe Internacionalno Terne Romengo Netvorko/Drakhin savo so dela e terne manušenge than te oven aktivno themeskere manuša. Kotar 2016-to berš voj lijas than ande džanipasko komiteto kotar e Romani Early Years Network/Tikne beršengi čhavengi Drakin/(REYN). Voj sas vi sikavdini ande dokumentarno filmo ‘OPRE ROMA’ kotar o Paolo Bonfanti thaj ka astarel nevo filmongo projekto pe 2019-to berš.

I Nikolic pe kodi vrama agorela peskere studije pe edukacijakere džanipena ande Univerziteto ko Turin. Voj si legarutno modelo vaš e terne Roma pe internacionalno nivelo thaj si importantno figura ande Romane khelipaski historija. Trujal olako entuzijazmo, buči thaj pozitiviteto, i Nikolic si pozitivno egzamplo vaš kodo kana o khamibe si bareder kotar o džungalipe thaj diskriminacija.