E Mariella Mehr biandili ka 27. decembro 1947 ando foro Zürich. Sar membro kata jenišicko narodo sas la de śavořařa bajura kata akciono »Kinder der Landstrasse«. Kado »Hilfswerk« savo la Švajcarskako governo financirisardja pe ‘k kotor, sas ando vas kataj institucija »Stiftung Pro Juventute«. Maškar le bêrš 1926 thaj 1973 xutilda kaća organizacija sistematično karing 600 jenišicka bêjatur katar lenge familije, thodja len po starateljstvo thaj mêklja len ka gaźengê familije, ande domur thaj institucije. La akcionsko ciljo sas, te kêrel anda l’ »Kinder der Landstrasse« (dromengê śavořê) »brauchbare Glieder der Gesellschaft« (›društvoskê bućarne membrur‹) te xasaren le bêjatur pesko phirimasko trajosko modo. Ando bêrš 1973 stopirisajlo kodo projekto thaj jeg čingar pala rehabilitacija teljardja.
Kana sas e Mariella Mehr înkê desja cîgni, fuljade la katar laki dej thaj thode la po starateljstvo. E Mariella barili sar učenica kata der Pro Juventute ande diverzni domur, ka strêjini gaźe thaj ande psixiatrični klinike. Kana sas 18 bêršêngi kêrdili voj khamni. Anda kodja thode la 19 śon ande ande źuvljango phanglimo Hindelbank aj kote xatam ›grižîsajle administrativno‹ pala late. Kata l’ trin generacije laka familjakê, kaj kêrdile savořê viktimur kata »Hilfswerk«, perelas e Mariella pe maškaruji generacija. Već laki dej thaj lako śav, kaj biandilo 1967, sas zorasa thode strêjine thanende.
Vuni bêrš kêrelas voj bući ande fabrika. Ando bêrš 1975 teljardja voj autodidaktično te kêrel žurnalističko bući, društveno-političko bući thaj bući pe literaturaki sama. Anglunes publicirisardja voj reportaže, artiklur thaj kolumne ando źurnalo »Tages-Anzeiger« (Zürich), ando žurnalo »Die Wochenzeitung« (Zürich), ande »Berner Zeitung« thaj ande nacionalno žurnalo. Kana thaj kana phanglja pe voj le traveleronca thaj lja pe zurales peskê poreklosa, peska řêdêčinasa. Zurales angažirisajli voj pe kompanja, te anel pe djesesko vudud pa l’ tunjariči punktur le projektoskê »Kinder der Landstrasse«. Ando bêrš 1975 khêldja voj jeg desja importantno rola kaj organizacijaki formacija »Radgenossenschaft der Landstrasse«, savi grižîl pala l’ Travelerongê interesur ande Švajcarska. Voj kêrdili e prvo sekretarica la organizacijaki. Sar žurnalistka sas laki bari ambicija le Travelerongê problemur thaj sja le socio-politički teme.
E Mariella dikhel korkořî pes sar řomaji avtorka, mada te sî voj membro kata jenišicko narodo. Pe laki zurali inicijativa formirisajli e International Romani Writers Association (IRWA) ando bêrš 2002 ando foro Helsinki. Kak vrjama sas voj vi la asocijaki vice-prezidentkinja. E asocijacija trajisardja źi ka bêrš 2008.
E Mariella trajisardja vuni bêrš ando foro Bern thaj palal ando Tomils/Graubünden. Kaj dikhlja kote permanentno bari dušmanija thaj manušêngi agresija, mučisajli voj 1997 ande Toskana. 2014 boldisajli voj ande Švajcarska thaj trajil akana ando foro Zürich. Lako arxivo arakhadol de kata o bêrš 1997 ando foro Bern, ando švajcarskako literaturako arxivo kataj nacionalno biblioteka; o inventaro arakhên onlajn: http://ead.nb.admin.ch/html/mehr_0.html.
(Nina Debrunner; translacija Mozes F. Heinschink)
Bibliografija
Mehr, Mariella. 1980. Steinzeit. Bern: Zytglogge.
Mehr, Mariella. 1983. in diesen traum schlendert ein roter findling, Bern: Zytglogge.
Mehr, Mariella. 1994. Zeus oder Der Zwillingston, hrsg. von Ruth Mayer. Zürich: Edition R und F.
Mehr, Mariella. 1998. Nachrichten aus dem Exil. Nevipe andar o exile. Übersetzung ins Romanes von Rajko Djurić. Klagenfurt: Drava.
Mehr, Mariella. 2001. Widerwelten. Ušalinake ljumi. Übersetzung ins Romanes von Mišo Nikolić. Mit einem Geleitwort von Kurt Marti. Klagenfurt: Drava.
Mehr, Mariella. 2003. Das Sternbild des Wolfs. Klagenfurt: Drava.
Mehr, Mariella. 2017. Daskind – Brandzauber – Angeklagt. Zürich: Limmat Verlag.
Literatura maj dur
Mehr, Mariella. 2017. Widerworte. Geschichten, Gedichte, Reden, Reportagen. Hrsg. von Christa Baumberger und Nina Debrunner. Zürich: Limmat Verlag.
Galle, Sara. 2016. Kindswegnahmen: das »Hilfswerk für die Kinder der Landstrasse« der Stiftung Pro Juventute im Kontext der schweizerischen Jugendfürsorge. Zürich: Chronos.
Galle, Sara; Thomas Meier. 2009. Von Menschen und Akten: die Aktion »Kinder der Landstrasse« der Stiftung Pro Juventute. Zürich: Chronos.
Leimgruber, Walter; Thomas Meier; Roger Sablonier (Hg. vom Schweizerischen Bundesarchiv). 1998. Das Hilfswerk für die Kinder der Landstrasse: historische Studie aufgrund der Akten der Stiftung Pro Juventute im Schweizerischen Bundesarchiv. Bern: Schweizerisches Bundesarchiv.