O Koci Stefan Palison kerdjilas po injato apriluši 1948 ande Komárno/Komaroma. Lesko anav šute Stefan Lakatos. Opre barilas vo andi Komaroma taj v’ ando Pošono (Slovakija). Ando berš 1968, kana dine e Rusura ande Čexoslovakija taj tele marnas a Prahako tavasi, našlas-tar o Koci bute avere Romenca ando Beči. Katka trajinas von ande l’ cerhi pe Bečeske Dunerake ligetura. Katar o Beči gele-tar von antunči maj dur ž’ ando Švedo. Anglal trajias ando foro Malmö, adjes trajij ando foro Lund.

Ando Švedo las o Koci pala švedosko modo o angluno anav peske dadesko taj de akanara bušol »Koci Stefan Palison«. Tela kodo anav kerdjilas jek maškar-themutno, ande pinžardo romano aktivisto taj presidijumosko membro kata i Romani Unia. Lesko baro angažmano sas taj si pe sama te xutjilen vi le Rom kon sas KZ-toske viktimur kompenzacija. Ando berš 2000 losardilo vov ka 5. Lumako Kongreso katar i Romani Unia komisaroske pala holokausto. Ži adjes si aktivno sar maškar-themutno romano reprezentanto. E šiba lovaricko, slovakicko, ungricko taj švedicko vorbij sar o paji. Ande internacionalno romani luma le Lovarengi si lo jek ande pinžardo krisako ženo, kana rodel pe konsultacia, mediacia taj čačipe ande konfliktur taj čingara.

Leski bari griža si, te ašol žuvindi i lovaricko šib. Anda kodi kerel vi butji pe dokumentacia la šibaki. De katar pesko ternimo rodel taj kidel purane romane phenimata, pecimata, pherjasa, taj paramiči. Lesko baro intereso, leski bari voja taj lesko šibako žanglimo keren les šibake artistoske.