O Thomas Hammarberg sasa bijamo ko 2-to januaro 1942-to berš ano Örnsköldsvik. Vov si Švedijako diplomato, političaro, sikavno thaj nekanutno žurnalisto. Kotar 2006-to dži pe 2012-to berš, vov sas Komesaro vaš Manušikane Hakaja ande Europako Konsilo.

Ko 1960-tone berša o Hammarberg marelas pes vaš e Romengere hakaja ando Švedo khetane e Katarina Taikon-asar, e Rosa Taikon-asar thaj e Hans Caldaras-esar thaj kodo kerel vi adadžives. Ko 1970-to berš, vov publicirindas o lil Förlåtatt vi stör! om zigenskaflyktingar (Jertosaren so las tumari vrama! Vaš Roma našle manuša), khetane e Katarina Taikon-asar.

O Hammarberg sasa šerutno manuš ande Amnesty International Švedijaki sekccija 1970-1974 thaj Generalno Sekretari ano Amnesty International 1980-1986. Vov lijas e Nobelosko Prizo vaš Slobodija ko anav e Amnesty International, ko 1977-to berš. Kotar 1986-to dži pe 1992-to berš vov sasa Generalno Sekretro ano Save the Children ando Švedo. Vov sasa UN-esko Generalno Sekretaro sar Kofi Annan-esko Specialno Reprezentanto (SRSG) vaš Manušikane Hakaja ande (1996 – 2000) UN-esko Manušikane Hakajengo Konseliero ande Europa, Centralno Ayia thaj Kakauzia, 2001 – 2003. O Hammarberg sas vi Generalno Sekretaro vaš e Olof Palmes-ko Internacionalno Centro, 2002 – 2005. Vov sasa šerutno ande Švedijaki gavernoski komisija mamuj o antiziganism, 2014 – 2016.

Pe kodi vrama vov si aktivno ande netvorko savo so dela suporto vaš e dukhavdine EU manuša, but olendar Roma, save so mangen Devleske pe droma. Vov skrinisardas/hramondas but lila thaj artiklura vaš manušikane hakaja, specijalno vaš e buča paše phangle e čhavencar, našle manušencar, minoritetoncar, ksenofobijasar thaj e Romencar.