O skurto filmo Astar te godžate (Пам’ятати / Pamyataty), ki režija kotar e terne Ukrainakere Roma, o Petro Rusanenko ko 2016 berš, mothovela i storija vaš duj zurale romnja ki vrama kotar e Dujto Lumako Maripe.
I Lyalya, i jekhutni dženi savi so ačhili dživdi kotar e olakeri komuniteta, našljas kotar e nacistora thaj arakhel kher te bešel jekhe terne džuvljaja kotar i Ukraina so bušol Maria. I storija /i paramisi/ si periodičhno mothovdi kotar i Marija savi si ko olakere phureder berša, voj turbulentno dela pes godži so sine olakere hurdaja. O filmo but zurales sikavela o džuvlikano heroizmo, empatija thaj leibe sama pala o amalipe maškar e duj terne džuvlja. Vi adava so i Marija ki avguni vrama na khamela sine te garavel e Lyalya ko olakero kher majangle “soske voj si Gypsy,” E Lyalykero vuže ilo thaj rodipe kherela i diferencija kana phučel pes: “So kherela amen diferentno? Thaj vi mange si dendo trajo /dživdipe/ sar vi tuke!”
I Maria, pala kodo so sikljilja kotar e Lyalyakero tragičhno trajo, pirela buteder senzitivno, angleder sine javerte ko duj godža thaj na garevela sine adava.E Lyalyakeri gili pe Romani čhib sikavela e džuvljaki andruni zor thaj vužipa, voj džanela so khamel, vi adava so i Marija rodela olatar te ačhovel olate avela mamuj olako rodipe. E Lyalyakero meripe ka dukavel thaj ka titranel e Marija. Pe agor, i phureder Maria thaj olakeri hurdi čhivena lulugja pe memorijalno lokaliteto te den pakiv e Romane žertvenge ki vrama kotar o Holokaust (statua katar e karavano thaj bara).
O filmo si khedimo ko mesažora thaj emocije: pala deibe pakiv e Romane maribaske žertvenge, Romengero crdipe thaj dukavibe, sikavela pes kozom važno si e personalno limitora, thaj maj važno si te ačhoven ki godži e memorije pe amare mule maškar e generacije so aven.
Recepcija
Sikavdo o perjaz kotar o filmo pe 27-to Januaro, 2017 Holokaustesko Internacionalno Dive (http://legalspace.org/en/component/k2/item/8753-pam- iataty-film- pro-podii- shcho-boliat- u- sertsiakh-milioniv- romiv)
Sikavdo perjaz pe Ukrainako Nacionalno Historijako Muzejo kotar Dujto Lumako Maripe komemoracija “Romano miškipe ko Nacionalno Socijalističko Režimo” kotar e Romano
Miškipasko Dive (16-to Majo 16, 2017berš) (http://archeos.org.ua/?p=13086)