O protagonisto kotar o dokumentarco Rodindoj o 4-to karfin (2009) si o George Eli, korkorutno režisero, jekh thaj jekh sar oleskere čhave o Alexander thaj o Christopher, kola so rodena pesko Romano identiteto olengere avipaja ki Amerika. E Georgeskoro tradipe pe drom crdel kotar e kerdi vizita pe oleskero dadesko thaj e dajakero limora, kote so voj ulavela olengere vogenge kafa thaj gudlipe sar so džala i praktika kotar e Romani tradicija. Khana crdije olengere rodipaja, e so duj Georgeskere čhave si ande ki konfuzija pe lenge pučhimata so kerela tut te oves Rom/Gypsy. O George, kotar oleskeri rig, naj les bazičhno džaniba, numa kodola katar e paramisi vaš o 4-to karfin kotar o Isus, kova sine čhordo katar e Gypsies. O Alexander thaj o Christopher, kotar e olengeri rig sar sikle mangena te oven sar vi sa e avera olengere školake amala. Isi olen cera buteder haljovibe pala e Gypsies stereotipija, thaj olencar našhti te keren peski identifikacija. Ki vrama khana crdela o progreso pe olengero rodipe, e dikhutnen isi šaipe džan pala olengero drumo pašeder thaj te oven astarde khetane olengere emociencar. Akaja intimno avibe paše jekh dži aver si zurareder e subjektivno Georgeskere naracijaja sar režisero thaj filmesko protagonisto. Ko kontinuiteto von legaren amen palpale ki popularno kultura kotar e Holivudsko filmora, trujal e lilenge paramisa thaj e konzervativno medije olengere khedipaja sikavindoj e stereotipno elementora: Ciljosar te den andre ki Romani kultura kotar e teorijaki rig thaj džaniba avere umalendar sar so si e kulturološko studije, von džana keren vizita ko institucije (sar te phenas so si o Muzejo vaš Emigracija pe džizari Ellis thaj ko Memorijalno Muzejo pe Holocaust ki Amerika), konferencije festivalora thaj simpoziumora. Von kerena vorba e aktivistencar so ačile dživde, e muzejeske kuratorencar, džande godžaver manušencasr pe Romane studije, filmsko ekspertoncar, pastirencar katar e religijake miškipa, thaj e Romane palmake drabarencar. O George lela andre e so duj elementora e manušeski memorija thaj e lumako baripen dži kote mapirinel e familijaki historija ažutipaja pire paposar thaj e kherutne video materijalorencar. Pe vulice phučhela e manušen savi si olengeri sasutni percepcija pala e Roma, olendar phučhela so kerde e Roma savo došalipe thaj pala lende si gasave stereotipija. Pe varesave punktora vov haljovela pes bilošalo pala akava temato, sar so sine ko Simpoziumo thaj o Festivalo organizirimo kotar e Romano Drom pe Univerziteto ko Toronto (2004), kote ki publikaka na sine Roma, numa vov pe agor resaljrela varesavo ažutipe. Sa akava kotar e khedin si čhuto andre khetane e mothovibaja kotar e Hillary Clinton vaš e Romane manušenge hakaja, e lileja hramosardo taro Johnny Depp thaj bičhaldo avri dži ko George. Vužeste si kaj akava filmesko kheribe si sikljovibasko thaj džanibasko projekto na numa e Georgeske thaj vi oleskere čhavenge. Tradindoj palpale khere ko agorutno filmesko kotor vov pe čhavencar avela dži pe konkluzija kaj musaj buteder te sikljoven vaš e olengere phure te šaj te oven lačheder thaj bareder manuša. Kodo anela bareder influenca pe Romengero korkorutno respekto te pidžaren pes olengere historijaja, soske numa kidijal von šaj te vazden pesko gindo vaš e so duj čhačhutne thaj fiktivno aspektora kotar e Romengero socijalno diskurso. Haljovde si e so duj diskurseske elementora tipora, von šaj te oven slobodno kotar e stereotipija kotar e korkorutno-iranibe palpale, kaskero kapaciteto si te anel pes efikasno platform pala identitetoski afirmativno politika. Kodoleske e klejake filmeske vorbe si majvažno pe edukacija, sikljovibe, džanibe, familija thaj e so duj familijarno thaj institucionalno riga. Dži kote avela pes dži ko agorutno sikljovibe irisarindoj peske khere, sikavena pes e pikture kotar oleskero dad kotar o kherutno video, čhuvindoj akcento koborom važno si o sikljovibe pala e familijako identiteto, e informacijengo ulavibe maškar jekh pe aver generacija. Kidijal e murša sikljon sar te sikaven pesko respekto e mulenge khana džan pe limora kotar o than kote so crdija o proekto – “Romani memorijakeri tradicija”, sar mothovel o George. Pala e agorutni konkluzija, šhaj te ovas slobodno kotar e mitora thaj e stereotipija, te džas pala i edukacija, sar so kerena o Alexander thaj o Christopher. Rodipe… lijas o prizo sar majlačho režisero pe Fimesko Festivalo (2009) ko Konektikat.
Referencija
IMDb: http://www.imdb.com/title/tt1422900/
Homapage: http://www.searchingforthe4thnail.com/
Wikipedia: https://en.wikipedia.org/wiki/Romany_crucifixion_legend
Landau, Erica K.: ‘Searching for the 4th Nail Provides Limited Insight into Gypsy Life’, New Times Broward – Palm Beach, 18 February 2010
http://www.browardpalmbeach.com/film/searching-for-the-4th-nail-provides-limited-insight-into-gypsy-life-6333885
Le Bas, Damian: ‘Searching for the 4th nail’, Travellers Times, 21 August 2013
http://travellerstimes.org.uk/News/Searching-for-the-Fourth-Nail.aspx
Screenings: http://searchingforthe4thnail.blogspot.hu/