I Katariina Lillqvist si lačhe pendžardi sar Finsko Romni skriptengi hramovni, režiserka thaj producentka kolakere animirime filmora kerde olake učho prepindžardipasko prezentiribasko than ko akava žanro. Geli Pragate ko 1989 berš, kote so kerdas buti ko Jiri Trnka Studio, kova so legarela o anav lendo kotar e pendžardi kreatorka pe kaštune kukle ki nekanutni Čehoslovakia.

Laulu Hirsipuista (I gili kotar o Gallows) si epizoda kotar i animirimi serija anaveja Mire Bala Kale Hin (I čhajori e Lungo Kale Balencar), i tema si pala i Romani čhajori, kolake mothovena pes magičhno – paramisa/storije pala olakeri komuniteta thaj olengero avipen. I serija si kerdi thaj pe Romani čhib, šaj si avgo animirimi serija savi so mothovela/vorbil legenda ki akaja čhib. O mothovdo Romano identiteto trujal e Romane paramisa (paramisi) prezentirinela koborom si važno e Roma te džanen olengero avipen thaj i tradicija ko olengero sako divesesko trajo thaj ki kultura.

Laulu Hirsipuista si tema maškar e 17to-šelberšipa paramisi vaš e magično violina savi so ažutil o trajo jekhe Romes te na te ovel mulavdo šelesar. I princeza Polskatar, i Katarina Jagellonica, avela ki Finlanda te lel rome /te prandinel pes e Duke Juhaneja, kote so šunindoj e manuše sar bašalela ki peski violina/kemana, dela piri volja te ažutil e Romen so bašalena ma te mudarenpes e Roma thaj sa e muvalibaske thana te oven peravde tele, (e paramisa isi thaj historijake referense).

Lillqvistekere paramisa naj numa pala e Romengere mulavipa e šeleja, paldipe vaj relociribe, numa mothovena sar e muvalibaske thana si tranformirime kotar e meribaske thana ki violina (i gili kotar e muvaliba šeleja/gallows), sikavela alegorijako elemento kotar e Romengero glaso. Trujal akava simbolično paramisako drabaribe, pandena pes e glavno Lillqvistako tematora: i slobodija thaj i zor pe korkorutnipe, pandine e orginalno Romane legendencar, leindoj o instrumento kotar e animacije te oven mothovde.Maškar e lačhe vazdime scene, e kuklengere karakterora “kelena” e Romengi paramisi thaj džana kotar e jekh dži pe aver generacija. Vi adava so i Lillqvistakere animirime paramisengo ciljo naj te anen sikaven pe paramisengo realiteto e paramisa, kola si bazirime pe historičhno faktora, varekana thaj sikavena e serijakere epizode sar jekh Romani hronologija.

Mire Bala Kale Hin si kerdi ki ko-produkcija trine nacionalno televizijencar (Finlanda, Česko Republika thaj i Holandija) ki vrama kotar e 2001 – 2003berš, dži akana sikavdi si pe dešeder filmsko festivalora, ekranora thaj egzibicije (Gezici Festivalo, Clermond-Ferrant Skurto Filmesko Festivalo). Avili jekh kotar e majpindžarde animacije (vi šaj avgo kerdini kuklencar), na numa ki Finlanda, numa vi ki sasti Europa..
I Lillqvist thaj e olakere filmeske kompanijaja, Film Cooperative Camera Cagliostro, kerdas vi dokumentarno filmo (Eihän tämä maa minun omani ollut part [Akava them na sine miro]) leindoj andre arhivsko video materijalora vaš e Findlandenge Roma e Kale thaj olengeri gilengi zor.