»Sako jekh khon zorasar si irisardo palpale naj te lel nisavo ažutipen«, mothovela i Kafkiani ki realiteteski deskripcija ulavdi kotar e UNICEF-sko eksperto, khote so si hramosardi savi s ii bilačhi sitiacija sar refleksija kotar e ande evropakere decizije, majangle andine kotar e Njamcisko politigengr kreatorija. Ko 2010 berš, 671 Roma, Ashkalije thaj Egipjanora sine repartirime ko Kosovo katar e Švedo thaj i Austrija, numa majbut manuša sine katar o Njamco. Ki akaja vrama, 11 000 manuša javera themutne, majbut čhavorencar sar rezultato kotar e »tolerantno (Duldung) dendo statuso«, arakhena sine pes ki bipakivali situacija, thaj adžikerena sine te oven irisarde sako momento ulavindoj kodo haljovibe jekhe avereja.
I Katalin Bársony, lačhe pindžardi manušni lijas but prizora/pustika/sar Ungrikani režiserka, voj si sociologo thaj direktorka ko NGO, Romedia Fondacija ki Budampešta, sar thaj i Verena Knaus, lije decizija te dokumentirinen sa akala šokantno bilačhipena so avilo ko šero akale manušenge sar rezultato kotar e andi decizije, i situacija e čhavencar si sikavde ko duj reportora: jekh kotar o UNICEF, »Integracijake kondicije pe subjekto« kotar i Verena Knaus thaj o Peter Widmann, thaj ko dujto reporto kerdo katar e Kosovaki Fondacija vaš e Phutardi Societa, »E Romengere, Aškalijenge thaj e Egipjanengi komunitetaki pozicija ki Societa.«
I korkorutni produkcijaki kompanija, savi so kherela sine buti e Romane ekipaja/timo/, majangle pire dokumentarno filmencar sikavena olakero ciljo te prezentirinel akale bukja te vaydel i sama pe problemo/te kerel advokasi/. E »Ulavde/Crdime/« si kotar e kerde intervjuora e NGO manušencar so dela e dikhutnenge avgo vorba /introdukcija/ kotar e trin terne tinedžerija:iAnita Osmani, savi sako jekh momento šaj te ovel paldim/repartirimi/,olakere duje phralencar, o, Sedat thaj i Nasmija Hasani, kola so sine bičhalde angleder palpale ko Kosovo olengere dajasar, ulavde kotar olengero dad thaj e phralja.
E intervjuora thaj o glaso kotar o naratoro sikavena i vrama kotar akaja bilačhi situacija, khana e čhave vorbisaren e dikhutnenege pala olengero trajo thaj suna. Von phutarde vorbisaren sikavindoj pakiv ko režiserija, kola so avena paše dži ko temato trujal i phurt kotar olengeri jekhutni dajakeri čhib (vi adava so si vorbisardo pe javera dijalektija).
E avere dokumentarno fimon (»o Kenedi džala palpale khere« kotar o Zelimir Zilnik thaj o »Pangle e Zakonesar« kotar o Sami Mustafa) si javeder resarin e šaipasar te lel pes sama pala e jekh thaj jekh problemora. Džikote o filmo sa buteder thaj buteder čhuvela andre e dikhutnen, vazdela pes i anksioza e muzikaja o rezultato dela efekto ki jekh vrama te ačovel pes relaksirimo. »Kosovatar Avilem«, si hramosardo kotar i civilno aktivitska i Ágnes Daróczi thaj o Izedin Alishani, numa keldo si kotar e Izedin Alishani thaj o József Balázs, kola so kherena te haljovas amen zurale, numa te ovas gindeja kaj naj amen kapaciteto.
Recepcija
Nominirimo vaš e prizo pe 8-to Aljazeera Internacionalno Dokumentarno Filmengo Festivaloko 2012.
Jihlava Internacionalno Filmsko Festivalo
Sikavdo si nekobor forora kotar e Doha džikoWashington
Referencija
https://dokweb.net/database/persons/biography/3b4316f4-fba5-4e90-8e4b-8990667737eb/katalin-barsony