E autobiograficko knjiga »Zwischen Liebe und Haß: ein Zigeunerleben« (1985) kata e Philomena Franz - publicirime katar ek viktomo kaj preživisardja o holokausto - sî signifikantno sar o angluno raporto pala le torture pe le Sinti thaj Řom ande dujto lumjako marimos.
De kata 40 bêrš, e Philomena sî aktivistkinja kaj vorbil ande škole, univerzitetur thaj pe l’ kidimata. Voj thol o fokuso te serel e publika o holokausto thaj leskê viktimur. But bêrš lja voj prajzur thaj paćiva, maškar aver o Bundesverdienstkreuz ando bêrš 1995. Sja kodja sikhavel e desja bari importansa laka bućaki palaj publikaki edukacija pe sama le Sintongi thaj le Řomengi viktimizacija ande trito Reich.
Numa, laki bući vi nakhêl kadi importantno mesaža. Ande peski literatura ramol voj pa relacijakê punktur le gaźenca, vi pe l’ bêšimaskê thana peska familjakê ande l’ njamcoske regionur. Kodolasa sikhavel voj, kê le Sinti thaj le Řom hatjaren pe sar njamcoskê źene kaj roden jek sigurno than ando Njamco. Peska paramičenga kolekcijasa (publicirime ando bêrš 1980) thaj le paramičenca ande nevi edicija »Zwischen Liebe und Hass« 2001, nakhêl voj tromales e granice kata l’ tradicionalni literaturakê fjalur.
Sar Sintica ramol thaj publiciril voj pe njamcicko śib, thaj kadja del voj aver Sintongê thaj Řomengê e kuraža te ramon vi von, so seren pa pengi persekucija thaj sar źangle te preživin o holokausto.
(Translacija Mozes F. Heinschink)
Literatura
Franz, Philomena. 1985. Zwischen Liebe und Haß: Ein Zigeunerleben. Freiburg: Herder.
Franz, Philomena. 2001. Zwischen Liebe und Hass. Köln: Books on Demand. ISBN: 3-8311-1619-9.
Literatura maj dur
Zwicker, Marianne C. 2009. Journeys into Memory: Romani Identity and the Holocaust in Autobiographical Writing by German and Austrian Romanies. University of Edinburgh: Ph.D. Dissertation. [https://www.era.lib.ed.ac.uk/bitstream/1842/6201/1/Zwicker2010.pdf
( https://perma.cc/482M-ZDJG)]