Portugalija

Portugalijakere Fundavne Informacije

I Portugalija si them savo si kotor katar e buteder regionalno subjektora kotar e Iberian Peninsula-kiri/Pirinejsko/dopasheskero tapu. Arakhela pes ko chachunorigesko kotor e Espanijatar, savoi numa jekutno pashutno them dzi olate. E Portugalija isi kolonijalno historija, kotar e palpale nekobor selhbershipa, save so mukhle/achavde/trage/indikacije katar e etnikano javeripa. Sar so o Solsten (1993) specijalno phenela, avrijal, enekanutne kolonistora sas majbut kotar o Lisbon, thaj e grupe so si chuvde andresas e Angolans, Mozambicans, São Tomans, Timorese, Goans, thaj Macaoans. Avera duj grupe so na butivar si dikhle numa sip e than thaj kodoleske sako olendar si vazhno kotor katar e themeski istorija si e: Portugalijakere Ciganos¹ thaj e Portugalijakere Bibolde. Thaj adava so akala duj komunitete si mashkar peste crdime pe rig jekh kotar e aver, von prakticirinen peskere tradicije thaj astarena korkorutne pakivalibaskere barvalipa, mashkar akala duj komunitete isi panli relacija, soske trainasa/dzivdinena angleder pashe jekh dzi aver ko javerte Portugalijakere riga, specijalno ande e region Belmonte, thaj kodo si relevantno vash e Judith Cohen-nakeri Kolekcija.

O numero e Romemgo ande e Portugalija si pashe 50,000 thaj si koncentririme ko Lisbon, Setúbal, Alentejo thaj ande e Algarve. I majbari komuniteta ko Algarve mujil kaj si ko Portimão, Loulé thaj Faro komunitete. Palik e informacije resljarde kotar e Evropako Konsilo kotar e Evropaki Komisija mamuj Rasizmo thaj Natolerancija (ECRI, link) pe than si pashe 40,000 dzi pe 50,000 so si hemime trujal o sasto them. Ko ECRI-skero jekh thaj jekh/isto/sajekhutno reporto phenela pes vash e pharipena kolencar arakhena pes e Roma ki Portugalija thaj majbut ko umala/areji panle pe sastipe, khera, thaj edukacija. Thaj adava so akaja bari populacija resljarela pes pharipasar pe javerte socijalno frontija, i komuniteta so si lendini telal o aspekto ki Judith Cohen-keri Kolekcija si lache integririmi thaj na dela refleksija pe sterotipno pikture kola si butivar panle e Romane familijencar.

I Dr Judith Cohensi (Link) performerka thaj ethnomuzikologo, savi kerdas specijalizacija ko Judeo-Spanish (Ladino) Sephardic gilja, sar thaj pe mashkarselbershipaski tradicionalno muzika, chuvindoj andre thaj o Balkano, i Portugalija, Jiddish, thaj e Frencisko Kanadako pan-Europakere balade, thaj sar gilja kotar e Kripto-Biboldengo regionora pe Portugalijaki-Espanijaki simantra/granica.

I Cohen si Generalno Editoro vash e Espanijako serijalo kotar e Alan Lomax-skero projekto, kerdino barabaripasar e Asocijaja vash e Kulturaki Asocijacija vash e Chachipe/Barvalipe/Jekhipe/Equity (link). Vi adava so kerdas editiribe thaj hramonela sas buvle linearno lendine gindipena vash e serije voj arakhlja pes thaj kerdas intervju e sa murshencar thaj e dzuvljencar kola so si dzivde ko Espanijake gava, olenge o Lomax kerda rekordoko1952, thaj olesekri buti pe kotor katar e oleskeri edicija pe Espanijako umal/areja si kerdi palik e terensko memorijengo vacharipe so si khedimoko lil/diaries/dnevniko. Voj sas i angluni avgo Alan Lomax. Sasavgo Manushni ko Kongreseski Liljarutni/Librerija/trujal adaja institucija, ki Amerikaki Folkdzivdipasko Centri thaj ki John Kluge Fondacija.

E Cohen-akichaj, i Tamar Ilana Cohen Adams (b. 1986) butivar kerdas perfomanse olaja. E Judith-kere repertoarsko performance thaj lekture/deibe dzanibe/si pala eolakere terensko butikeribepe gava ko nekobor Mediteransko thema, ande e urbano imigrantsko komunitete, thaj sa kodi buti ko tereno ala pe than te arakhel pes/resljarel pes e bareder numeroja kotar e Romane familije trujal i Evropa, olencar khetane te kerel buti thaj te trail. Specijalno relevantno vash e akaja kolekcija si olakeri buti e Portukalijakere Romencar, vaj palem sar so voj hramonel olenge, e Ciganos, thaj e Roma kotar e Bulgaria.

Flamengo ko Belmonte

Ki preparacija pe akala materijalija vashe Judith-akeri Arhiva olakero timo astardas numero thaj numero note kotar e konverzacije kote so e pikture thaj e video sine diskutirime, deskriptivno teksto sine ikaldo/kerdo/producirimo. Vash i kolekcija amen resljardam 6 pikture thaj duj artiklora kotar e Romane familije taro Belmonte, Portugalija. O avgo artiklo, »From Spain to Bulgaria« (Kotar e Espanija thaj ki Bugarija) isi efta hramome rigora vash e Folklorno Kelibapublikuime/ikalde kotar o »Ontario Folk Dance Association« (Ontariosko Folklorno Kelibaski Associjacija). Andre si chuvde nekobor olakere pikture kotar e 2006 bersh ki vrama khana tradijas ki Bulgarija thaj ki Portugalija. O dujto artiklosi kedimo ande akademsko teksto: »Muzika ko trajo kotar e sic in the Lives of Judeus-ora thaj e Ciganos ko Portugalijakere Gava: duj pashe numa ulavde minoritetija«. O artiklo sas ikaldo/publikuimo ko »The Human World and Musical Diversity: Proceedings from the Fourth Meeting of the ICTM Study Group ›Music and Minorities‹« in Varna, Bulgaria 2006 (Manushikani Luma thaj Muzikakero Javeripe/Diverziteto: Khedimata kotar Shtarto Khedipe kotar e ICTM Studisko Grupa »Muzika thaj Minoritetija« ki Varna, Bulgarija 2006) sar kotor katar I Konferencijakotar I Muzika thaj Minoritetengi studisko grupa, jek kotar e sub-groupe kotar e ICTM, »International Council for Traditional Music« (Internacionalno Konsilo vash e Tradicionalno Muzika) pashe panle e UNESCO-sar.

O artiklo mujil kaj si panlo pashutne relacija mashkar e Biboldengi komuniteta thaj e Portugalijakere Romane komunitetaja ko Belmonte, Portugalija. I Cohenhramonela »Sarte si i relacija mashkar e Gypsies thaj e Bibolde ki Spanija thaj ki Portugalija si sastes averchande kotar e adaja ki Chacherigeski Europa kote so e Bibolden thaj e Romen chaches isi lungo historija pe muzikaki koperacija.« (Cohen, 2008, p. 135) Thaj pala kodo ko teksto phenel kaj jekh Cigano kotar e Guarda pashe e Belmonte, dikhlas/kerdas remark/kaj imuzika thaj i kelibaskeri forma si centralno kotor kotar e Cigano festivalora, numa bareder kotor katar e muzika avela kotar e avera thana. E pikture kola si katar e Portugalijako kotor, katar i kolekcija specijalno dela refleksija pe akava punkto. Amen dikhas terne chajoren kola so khelena pe vrama khana dzala e familijaki festa/selebracija, thaj buteder olendar kelena Flamengo. I Cohen uldavas vakeripe kaj butivar e terne chajora dikhena Flamengo pe televizija thaj kerena peskeri/olengeri verzija kotar o kelibe.

I madzoriteta kotar i kolekcija chuvela andrepicture kotar e familije kolencar i Cohen personalno dzanela pes, naklhas buteder vrama olencar te phenas buteder kotar duj decade, crdindoj kotar e palutno 1990 bershipe. Buteder kotar e chajora so si kopicture akana si terne romnja thaj so pozitivno modelora ko olengere komunitete.

Bulgaria

Čoček: Bulgarijako Balkansko Kelibe

Ki Chacherigeskeri Europa isi bari Romani komuniteta thaj i Marušiakova thaj o Popov (2000) hramosarde kaj e Romengero avipen ki Bulgarija crdela kotar e deshudujto thaj deshushtarto selbershipe, numa vi dureder dzala i debata vash olengero avipen kaj avile ko enjato shelbershipe. E komunitete si ulavde ko trin relativno klaro grupe, kolen so isi javera sub grupe save so naj te oven phendine akate numa shaj te arakhen pes ko Aleksandar Marinov’skeridoktorsko desertacija pe Migracija 2016 bersh »Andruno dikhibe: vash e Migracijakoro impakto/efekto Pe Romanipe Kotar e Romani Perspectiva«:

Akava fundavno dikhibe kotar e Bulgarijakere Roma zhutil amen te dikhas e avipasko migracijako drom katar si kerdini thaj khedimi akaja komuniteta. O Marinov (2016) hramonela kaj e Roma ki Bulgarija, si pashe jekh averencar/simularno e javere Romencar kotar e sasti Luma, butuvar mangena te garaven pesko etnikano identiteto kotar e jekh vaj aver doshalipa/karane. Shaj palem kodoleske, i muzika thaj o kelibe avena olenge sar »zuralekopije« (Whatley 2014) kotar e akala ucharde thaj kulturakere javeripa kotar e barvalo palunipa/nakhle selbershipa. O Snodgrass hramonela ki oleskeri »Encyclopedia of World Folk Dance« (Enciklopedija kotar e Lumako Folklorno Kelibe) kaj e Romengero traiba/beshipa ki Bulgarija si fuzija kotar e minoritetengo folklorno stilo etnikane muzikaja kotar i Sofia. Akardo Chalga, o glaso thaj e hedonistichko tekstora pandena peste e Grecisko thaj e vizanstisko kulturako barvalipen:

O Peretz (2006) hramovdas kaj pakaljasas buteder kaj o avipen kotar e Romane keliba si ritualora, thaj varesavo drom preprezentirinena sunto keliba kotar e Vedic India. Sar te phenas kodo si o Romano dzuvlikano kelibe ki Bulgarija kote so; pe Romane dzuvlaso kelena chudela pes/prskinela pes pani te avel te/anel pes olenge burshim ko kelibe anavkerdo paparuda.

Vi akana, o čočeko achovela fokuso ko akava teksto soske si stilo so kelela pes mashkar e Horane thaj e Balkansko Roma. O Carol Silverman (2012) phenela kaj o čoček, vaj palem cucek vakerdo sarki Makedonija thaj Kosovo vaj palem Kyuchek ki Bulgarija, si majkarakteristichno Romano solo keliba thaj shaj te akharel pes line dance (linearno kelibe).

Sar solo improvizinirinela thaj lela ko kelibe vastengeri gestikulacija, pelvichno thaj vogeskeri izolacija, thaj chuvela o pikengero kelibe. O stilo chuvela andre hutipe, rotacije, lache skurto phundrengo mishkoipe thaj kelibe pikencar. E so duj e mursha thaj e dzuvlja astarena pes telal o vast, vazdime vastencar kelena pikencar marindoj najencar jekh ko aver. O dzuvlikano keliba mishkoil peske phageripaja numa si buteder subtilno kotar e Masharautno-Chacherigesko tanci/keliba. O murshikano kelpie si specijalno energitichno thaj dinamichno kote so hutela pes, perela pes ko kochija, kuvela pes e palmencar pe badani, phundrencar khuvela pes glasno ki phuv, thaj kerena pes javera perkusivno badaneskere mishkoipa. (Peretz, 2006).

Ko 1967 i Elsie Dunin tradijas ko Skopje, Makedoniathaj nekobor decade kerel digatalno dokumentacija pe Romane keliba. Ola sine shaipe te arakhel pes thaj te dikhel konstantno e pharuvupena thaj e deviacije sar kotar e »originalno« avilaspes dureder dzi pe »scenaki/performansa«. Ko olakero terenesko rodipe, voj dikhlas kaj ki angluni vrama o solo kelibe sine keldino numa ko privatno khedina:

Silverman (2012) detalora ko proceso sar akala Balkansko keliba si »konsumirime« thaj »reproducirime« ko moderno givesesko konteksto, sar mujil pasheder i komuniteta andre/internalizirimisi adekvatno e muzikaja thaj e kelibaja.

Bulgarijaki Balkansko Romani muzika

E Bulgarijaki Balkanski Romani muzika chivela andre turlije javera instrumentora sar so si i khemana, klarineto, cobza (lute), harmonika, dajre thaj bubnjija/tapanija/drom kola si majvazhno. Duj manusha si chuvde ki Cohen-akeri kolekcija, thaj kodola si i Gergina Ilievathaj o Trojan Bojanov Iliev. Von si autorija e lileski akhardo »I Wish I Was a Gypsy« (Mi mangin site ovava sas Gypsy) savi so sine publikuimi kotar o DiMax ko 2013.

Trubuj te phenel pes thaj te dikhel pes kaj i Gergina thaj o Trojan si e Aziseske dad em daj, khon si pop gilavutno pindzardo pe oleskere ekscentrichno scensko prezentiribe thaj manush kova so ispidela pe gender limitiriba. I Cohen kerela diskusija ko olakero artiklo sar voj resljardas pes e Trojansar thaj phenela kodo:

»Amen dzanas amaren amalenodotar katar e Espanija, kote o Trojan bashalela sas virtuozno pe pliharmonica ko glavno/baro plostado/skvero/centro ko Madrid, angleder nekobor bersh thaj me achilem de doperav nesavo ritamo ko miro tasviri/fremako tapano, avilem dzi ki miri shansa. Amen kerdam nekobor koncertora khetane thaj achilam but lache amala.«

(Cohen, 2006, p.6)

Ko skurto video kova si chuvdo ki kolekcija amen dikhas e Cohena sar dela eksplanacija phenela vashe e gili »Ushti Baba, Ushti« e vorbencar so crdena kidijal »Haliamen Baba«. Cohen phenela kodo kaj i Gergina hramosardas lake e vorbi tele ko lil adava so voj akharel Gitano thaj e Azisekeri bibi, e Gerginaki phen, gilavena sas »Ushti Baba, Ushti«, taro odova giljavibe i Cohen bichalda olenge MP3 palpale, kodoleja olen sine shajipe te keren transkripcija pe lirsko teksto. Thaj vi o Snodgrassakarela pes pe gili thajphenela sas kaj i gili »Ushti Baba, Ushti« si bijaveskeri savi shokirinela thaj dukhavela e religiozno komuniteten. Akava shaj si chachipe vash e e Snodgrass numa ko kejso kotar e Gergina thaj o Trojan, kote e so duj si religiozno, thaj sar so phenel i Cohengilaven numa e Gitano vaj »todo por Dios« (Sa vash e Devel). (Cohen, 2008)

I Cohen nakljas but dekade deindoj azutipe, hramosardas vash e performance kola so kerdes pes te anen pes pashe e Romane komunitetaja. Von mashkar ulavena anegdote beshindoj e familiencarso avena ko Belmonte, voj si mami thaj ola isi hurden kotar e Matriarch, i Dona Carolina kerela buti olaja pe vulica thaj phenela olake kaj olengeri mami adzikerela ola ki kafa »soske sakana phenes olake kaj si majlachi ki Portugalija« (Cohen, 2008) E Cohena isi buvlo dzanibe kotar e familije, voj nakljas but vrama olencar, lela sama pe lende thaj dela olenge pakiv pe olengeri konekcija/pe pashe relacije.

Rights held by: Rosamaria E. Kostic Cisneros (text) — Sarita Jasarova (translation) | Licensed by: Rosamaria E. Kostic Cisneros (text) — Sarita Jasarova (translation) | Licensed under: CC-BY-NC 3.0 Germany | Provided by: RomArchive