Rusijako Arakhibe

I moderno Rusija ko akala divesa si but baro them e kompleksno historijaja. Baro numero kotar e etnitetija train ko akava them. »O majavgo Rusisko oficijalno dokumentora kola so mothovena pala e Roma, si hramosarde kotar e 1733 shelbershalipe – ko Dekreto hramosardo kotar i Anna Ivanovna pala e armijakhere neve leiba« (Vilensky, 2010 bersh). E Ruska Roma si jekh kotar e majabre sub Romane grupe ki Rusija thaj ki Belorusija, von avile ki Rusija ko agor kotar deshushovto shelbershipe, dzikote e javera grupe avile katar e nomadisko komunitete akarde Kelerara thaj Lovara, von avile ko deshuenjato shelbershipe.

Pachala pes kaj mashkar e Ruska Roma achile baro numero »tradicionalno« profesije gasave sar so si e grastengo kino-bikinipe, muzika, khelibe thaj palmako drabaribe (Bessonov, 2007). Ko agor katar e deshuenjato shel bershalipe, pe lache relacije sine e Ruska Roma e Rusijakere bare rajencar, thaj kodoleske soske ki kodi vrama sine moderno e rusko birokratija te regrutirinen e Rusisko Romen sar robija te aven olengere giljavutne ko ›Gypsy‹ horora (Rom-Lebedev, 1990; Druts& Gessler, 1990, ko Lemon, 2000 bersh). Akava si vazhno soske sa kodo ka azutil e Teatro Romen dureder te vazdel diskusija ko akava teksto.

Skurto e Rusko Romen, isi lungo historija te train ko akava them, e komunitete train ko Chacherigeski thaj Centralno Ukranina, numa von gele vi ki Fransa, Kanada thaj ki Amerika. Baro Romengoro numero gelas thaj ko Shvedo vi ki Franca ki vrama khana sine o kritichno period kotar e Krimejako maribe. Majbaro Romengo numero si ko Shvedo thaj ki Fransa, dzikote e javera gele ko Teluno Amerikako Kontinento.

Rusijako Khelibe thaj Operete

I Rusija kedela baro palikheribe pala i kultura thaj o arto, butivar si panli e baleteske kompanijencar sar sar so si o Bolshoi, Kirov, Eifman Baleto, Baleto Mariinsky o Baletoko St. Petersburg, phanli si thaj e baleteske shkolencar sar so si o Baletsko sistemo Vagnova. Baro numero kotar e legendarno baleteske khelutne iklile akatar, sar o Mikhail Barishnikov, Vaslav Nijinsky, Rudolf Chametovitsch Nureyev, Agrippina Jakovlevna Vaganova, Anna Pavlovna Pavlova, Michel Fokine thaj i Marius Petipa. Von savore avena kotar e Rusija, thaj buteder si pangle e Rusisko Baleteja kotar e Sergeja Diaghelevko. E upre vakerde anava si dikhle sar kanonsko figure ki Rusisko khelibaski historija. Sa dzi kote isi baro numero kotar e folklorno kheliba thaj avera stilora kotar e javeripa sar so si i korkorinacija, amaro fokuso ka ovel cereder pala o pindzaripasko stilo so si panglo e Rusisko Romane khelibaja.

O Rusisko Romano khelibe si energichno thaj ekspresivno savo chuvela andre komplesno khelibe e phundrencar, simularno sar so si o Flamengosko phundrengo kheliba, vazdindoj e pike thaj e vasta. E dzuvlja legarena koloritno cohi/suknje, kola so dzana anglal palal, thaj sa kodo si vazhno thaj integralno kotor kotar o khelibe. E murshengo khelibe si energichno, olengero khelibe si sigo thaj ritmichno chalavindoj e phundrencar, e khelutne palmencar khuvena pes ko torso thaj pe phundre, pe phundrencar hutena ucheste upre.

O khelibe si dinamichno e gilavutnencar, bashalipaja e gitarencar, si violine thaj varekana vi tambourine. O Rusisko Romengo khelibe si sar imaginacija than ko khelibaski historija kova so cera pecera resela dzi ko internacionalno auditoriumo. Sar so si vi angleder mothovdo, e Rusko Roma kerde migracija ko javera thaj javera thema, leindoj olencar olengero arto thaj o loshalipasko kheliba.

Angleder amen vorbisardam pala e Rusisko Romane horora so sine kerde ki Moskva thaj ko Saint Petersburg. Ko agor katar e enjavardeshto shelbershipe, ko jekh ko akala Romane horora o dirigento sine o Nikolai Shishkin, khon kerdas i avgo Romani thetroski trupa. Ko 1886 bersh, i trupa kelda khelin/performasa operetta tela o anav »Цыганские песни в лицах« (Gypsy Giljake Muja, 1886 shel bershipa), savi so dzala sine nekobor bersh. Aver opereta si, O »Der Zigeunerbaron« (Gypsy Barono, 1887), savi so sine hramosardi kotar o Johann Strauss, thaj i premijera sine ko Aprilo 1887 bersh kheldi kotar o Shishkin-eski trupa. Ko 1888 bersh, o Thetro Maly premierno kheldas o kotor »Veshakere Chave«, avgo opereta pe Romani chib keldi kotar Romani trupa. Ko1920 shelbershalipe, o Shishkin organiziringja avera operete, kola so motivirinena sine e Romane gilavutnen, khelutnen, muzikanton thaj artiston te keren peske performance/khelina ko USSR.

E Rusisko Romane komuniteten isi zurali performansa ki sasti artistikani tradicija. Glavno/principatno kotor katar adaja historija crdela kotar e Theatro Romen, kova so si locirimo ki Moskva.

Vazhno si te mothovel pes kaj o Rusisko Romano kheliba ulavdas pes thaj si ko unikatno than kilumapeske khelibaja sar andre ko them kidijal vi avri kotar e Rusija palikerindoj e institucijenge sar so si o Romen Theatre. Jekh vazhno egzamplo vash e kompanija si kaj olakere perfomanse si performirime kotar e Rusisko Roma, vi kidijal sar gasave ikljovena pire khelibaja avri kotar e Rusija sar, so aba azutisarda len i Saeeda’s Yagori Gypsy Khelibaski Kompanija kotar i Bari Britanija. Javer egzamplo si o Festivalo Yagoriko Oslo, Norvegija.

O Romen Theatro

O Romen Theatro si o majphurano thaj lache pindzardo Romano theatro ki luma thaj si funda pala i Romani kultura ki Rusija. O theatro si kerdo ko 1931 bersh, khon kerdas bari atrakcija mashkar e Romane khelutne thaj artistora. Ko Decembro 1931 bersh, kherdi sine perfomansa kotar o Romano aktoro Alexandr Germano thaj i premiera sine kerdi ko Romen Theatro, o avgo thetaresko direktoro sine o Georgy Lebedev, khon sas Rusisko Rom.

Romen Theatro, si jekh jekhutno profesionalno Romano repertoarno theatro, kova so kerdas peski 85-to bershalipaski selebracija, isi 85 bersh sar so kherena buchi. Kodo theatro si o majphurano thaj lache pindzardo ›Cihani‹ theatro ki luma. ... Pire buchasar crdijas kotar e agor katar e 17-to shelbershipe, thaj ko avgo kotor katar e18-to shelbershipe, khana e Roma avile te train ki Rusija. Bi e Roma, akava them nashti sine te vazdel peski literatura, muzika thaj poezija, nashti sine te dzal dureder bi e Gypsies/Cihani thaj bi olengere gilja. O baro Leo Tolstoy defirinela e Gypsy/e Romen giljavindoj pe jekh but reflektivno drom:

»Akate ki Rusija i Gypsy muzika sine numa jekh tranzicija kotar e folklorno ki akademsko muzika.«

Ko1930 bersh, e Moskvaki intelegencija andas i ideja te kherel pes Gypsy Theatro, i ideja resljardas azutipe kotar e reprezentativno thaj kulturake manusha. Ko 16-to Decembro 1931 bershsine kerdi i avgo performansa kotar o Alexander German-eski khelin »Жизнь на колёсах« (O Dzivdipasko Trajo pe Rota), koleja so bijandilo o nevo theatro. (Ivanova, 2016)

O Romen Theatro dela dzivdipe thaj vazdel o chachutno Romano folkloro deindoj platforme Romane artistonge ko them te vazden korkori pes thaj olengo arto, sikavindoj peskere performance pe tematora kola si relevantno olengere komunitetake. O Romen Theatro vazdijas baro numero kotar e Romane gilja, kheliba thaj muzika pire profesionalno produkcisko scensko produkcijaja, koleja so dijas thaj dureder dela kontribucija ko Rusisko Romano repretoaro. O Nikolay Slichenko, khon resljardar buteder themeske prizora ko SSR thaj lija than ko RF Gavernosko Prizo, sine o direktoro ko Romen Theatro kotar e 1977 bersh.

O Rusisko Romano artisto o Pétia Iourtchenko dijas bari kontribucija pala e Romen Theataresko barvalipe thaj vazdipe.

Pétia Iourtchenko

O Pétia Iourtchenko si vizionersko Romano khelutno savo so sikavela o tradicijonalno Romano khelibe, kherindoj inkoporacija kotar e buteder moderno tancoskere kheliba, kerindoj olenge fuzija, e javere Romane khelibaskere tancoskere stiloncar. O avgo kotor katar akaja kolekcija dela baro numero kotar e stilora thaj pikture kola so na numa dokumentirinena oleskeri linija sar artisto numa dela les sar khelutno vi sikljari.

O Iourtchenko sine bijando ko 1957 bersh ko industrisko foro Donetsk, ki Ukraina, mashkar e Vlasisko familija. Ko deshushovto bersh, lija than ki audicijathaj sikavda pes bud shukar, vov sine jekh kotor katar e prestizhno Theatro Romen ki Moskva. Kheldas ko but performance, sigate avilas ki kompanija, thaj odoleja sine o majterno aktero, khelutno thaj gilavutno ki sasti teatroski historija.

Ki jekh thaj jekh vrama, vov kerdas astardas treningo ko Ginesenikh Instituto, rodindoj theatroske artora, kheliba, glaso thaj i artistikani historija. Kotar e 1974 dzi ko 1988, vov keldas pe sa e podiumora ki sasti Rusija thaj avrijal (Japano, India, nekanutni Jugoslavia, Francija thaj avera thema). Ko 1988 bersh avgo drom avilas dzeno ki trupa katar o Theatro Mogadorko Pariz. Ko 1989 bersh, gelas peske avri katar o Theatro Romen, irisarda pes palpale ko Pariz thaj adari kheldas ko javera kabare, specijalno ki Balalaïka, avere artistoncar kotar e Chacherigeski Europa. Vov resljarda pes e Pascal de Loutchek gilavutno thaj gitaristo kotar i Rusija, dikhlja pes vi e giljavutnasar Lilia Dalskaïa, savi so nekana sine dzeni ko Theatro Romen. Khetane, von kherde o Arbat Trio, kova so ka astrel peske performance/khelina ko New York, London, Oslo, Madrid, Budapesta thaj ko javera forora, kerindoj festivalsko khedimata, von kerde vi albumora.

Ko 1994 berh, o Iourtchenko vazdijas peski kompanija akardi Romano Atmo, Romani kompanija vash e »Gypsy Ilo«, ko Pariz, e azutipaja oleskere romnjaja Anne-Marie Iourtchenko. I kompanija si vazdimi ciljosar te arakhel vi bajrarel i Romani kultura, tradicija thaj o kheliba. O Iourtchenko kreiringja o metodo pala o Romano tanco, kerda i koreografijaki chib sar funda kotar oleskeri kherutni Rusisko themeski tradicija savi so dija influenca pe kultura ki sasti Europa. Vov kerdas lacheder oleskeri tancoski metoda e moderno tancesar leindoj elementora kotar oleskero Romano dijalekto, sikavela sine Frencisko thaj i Rusisko chib. O Iourtchenkovi dureder bajrovela sar artisto, khelutno, koreografo thaj sikavno, anela pesko metodo thaj koreogravsko repertoaro mashkar e internacionalno publikako Brazil, Portugalija, Czehija thaj butder avera thema.

Romano Atmo Khelibaski Kompanija

Iourtchenko-ski kompanija, Romano Atmo, sine kerdi pe 1994 bersh ko Parizo kerdini si kotar e amatersko khelutne vi artistora kotar e sa e dzivdipaskere umala. Ki kompanija isi khelutne, aktorija thaj muzikantora javere etnikano avipaja. Buteder olendar sine-Roma Francuzora, si vi javera dzene sar te phenas Rusora, Rumuncora, Shpancora thaj Polcisko manusha, numa jekh khelutno si ofto bershengo. Buteder dzene kotar e khelutne kerde pashi koperacija e Iourtchenko, khetane sine buteder kotar deshuduj bersh, dzikote e avera neve dzene avile angleder skurto vrama. O Iourtchenko ki oleskheri kompanijaki web-rigori vorbil

O Romano Atmo shaj te kelel vash e Frencisko vi internacionalno dikhutne, numa von sakana sikavena varesave Romane tradicije dzivde trujal olengeri buchi e na-Romencar. E ruska tradicionalno Romane uravimata si pangle tradicionalno uravipaja kotar i Rusija thaj e Kalderashko tradicionalno uravipaja, kidijal si uravde e gilavutne thaj e khelutne. O Iourtchenko si lache shundo sar korkorutno – akardo »perfekcionalisto« kova so korkori kerel e cohengo dizajniripe sa e dzuvlikane khelutnenge. Astarindoj khetane e phurengeri tradicija, oleskeri inspiracija avela kotar e khelutne thaj dzala pala e cohengo piribe thaj khelibe.

Kotar e 1994 bersh, o Iourtchenko sikavela sine oleskero khelibaskero metodo e »na-Romenge« kerdas buchi ki Akademija pala e Koreografsko Artoko Cité Véron ko Pariz, sar kotor katar i asocijacija MTK La Danse. Kotar e 2010 bersh, vov sikavela pes ki Internacionalno Fimeski Shkola ko Pariz (EICAR), kherindoj buchi e studentoncar ki Butikeribaskeri Divizija. Ko 2005 bersh, kerdas buchi e Marie-Claude Pietragalla thaj e Julien Derouaulton produkcija »Ivresse« vov sikavda pes ko Romano Atmoski Kompanija ko kino e filmeja »Rires et châtiment« producirimo kotar e Isabelle Doval e José Garcia. Ko 2011 bersh, lija than ko »Rock star« e Ranbir Kapoor.

PétiaIourtchenko’s ki Buchi

I Romani Atmo Kompanijaki buchi thaj e Iourtchenko skeri buchi sar khelutno, koreografo thaj sikljari si but vazhno oleskere khelibaskere komunitetake. E so duj na aba/numa so prezentirinena o nekanutnipe sar artistikane thaj istorikane refleksije, numa prezentirinena o drumo vash anglunipe kote so e Roma vi na-Roma avena khetane thaj kherena selebracije pala e Romengeri tradicija thaj kultura. Khelibaja thaj kerindoj perdi sasti linija kotar e khelibaskere kotora vaj pale deindoj master klasora o Iourtchenko dela avri o tradicionalno barvalipa thaj kodo sikavela e na-Romenge. Vov ki jekh vrama arakhela thaj astarela dureder oleskero Romano avipen trujal i kompanija.

Ki kolekcija isi numero kotar e fotografije kerde ko momentora katar e Iourtchenko-skoro khelibe thaj sikljaribe, andre si serija kotar e artistikane filmora producirme olestar numa organizirime e Kompanijaja vi/vaj avere artistoncar. Isi varesave barvale bara sar funda kotar oleskeri personalno arxiva so sikavena ole khana sine terno khelutno ki Rusija.

Sar so si vorbisardo vi angleder, o Iourtchenko lijas olesar peski Romani tradicija iklilndoj avrijal kotar i Rusija khana gelas ki Francija. Oleskero achovibe ki Francija dija oleske shaipe te nakhel e druma e Francisko khelutnesar, artistonsar thaj e rezhisereja Simon Renou. Von resle pes ko 2011 bersh thaj mashkar olende bijanda pes jekh pashi lachi koperacija.

E Roma ki Francija

E Romenge javere avipaja i Francija si olengero kher.Von si klasificirime ko nekobor grupe sar Roms, Manouches vaj Sinté thaj Gitans. Me naj te dzav ko detalora vash akala javera kategorije soske von na lena centralno than ki akaja diskusija. O egzatno Romengo numero savo so trail ki Francija naj pendzardi. Varesave gavernoske agencije gindinen kaj si mashkar e 20,000 thaj 400,000 manusha, numa chaches von na dzanen soske ki Francija naj etnikani statistika palo e sa manusha kas isi javer etnikano avipen. O Evropako Konsilo, upre tele phenel kaj si 400,000 manusha, ko 2012 bersh varesave aver dzangle manusha phenen kaj si pashe 500,000. E Frencisko grupe pala e manushikane hakaja (Fédération nationale des associations solidaires d'action avec les Tsiganes et les Gens du voyage, FNASAT) ko pire reportora vorbin kaj si majcera 12,000 Roma kola kerde imigracija kotar e Romania thaj Bulgarija akala palune nekobor bersha, von train ko na-oficijalne urbano kampora trujal o sasto them.

Ki nakhli dekada, e Roma ki Francija resljarde baro medijako ucharibe. Akava sine kidijal soske e Frencisko gaverno ko 2009 bersh bichaldas palpale/kerda deportacije e Bulgarijake thaj Rumunijakere Romen. O Frencisko gaverno crdijas jekh programo kote o ciljo sine te peravel tele e na-legalno kampora, i gasavi lendi decizija sine hachardi, thaj javutne/publichno sine dikhlo savo tretmano o them dela e Romenge.

O Iourtchenko thaj e Renou naj politichki pangle, sar vi te mujil, vazhno si te phenel pes kaj pala akaja moderno diveseski situacija kerela kontekstualizacija, akala duj artistora kherena i buchi ko akava umal/areja varerindoj o temato so vazdel polemika. E so dujenge e Iourtchenkoske thaj e Renoueske si kodo vazhno, soske del pes duma pala o arto thaj e shuzhipa kotar e Romani kultura leindoj telal i sama e komunitetake pozitivno aspektora.

Simon Renou’s ki Buchi

O Simon Renou (Link) si artisto, khelutno rezhisero thaj scensko komichari. Ole isi buteder kotar e bish bersh butikheribaski eksperienca ko arto, kerelas buch vi sar TV reportero efta bersh. O Renou si seriozno manush khon khamel te kerel buchi ko inter-disciplinarno drom. Skrinisarel skripte, keldas sar khelutno thaj vi sar klovno, lijas prisora thana pe buteder projektija kola si sa ko jekh pala o khelibe, tanco astaribe mocija thaj animacija.

O Renou reslas pes e Pétia Iourtchenkosar ko 2011 bersh, kerindoj filmo pala oleskero kheliba, akate vov zamanglja oleskeri buchi. Ki vrama khana tavdela sine e filmosko rekordiribe o Renou phuchlas shaj li te dzal ko Iourtchenko-sko kurso, shov bersh sikljola sine leste khelindoj ki oleskeri kompanija, Romano Atmo. Akana, o Renou vazdela neve koperacije thaj kherela buchi pe neve projektora, achindoj pashe vi dureder vrama ko Romano Atmo khetane e Iourtchenkosar.

E Renou’ski kolekcija vash e RomArchive si jekh jekhutno resurso kotar e gasave materijalengere tipora crdindoj kotar e filmora pala e Pétia Iourtchenko-ro sikavibe thaj koreografija pa si dzi ko skurto video pala o proekto, tancosko piribasko rekordiribe, sa so von duj dzene kerde. O Renou khamel te kherel mikso kotar e tradicionalno thaj moderno tehnologija, odoleja kherela arakhibe pala o romano kulturalno barvalipe.

»Transmission« pe Khelibasko Filmo

»Transmission« (Transmisija, 2014) si skurto filmo so mothovela pala e Pétia Iourtchenko-sko arto, Romano koreografo kotar i Moskva, khon kerdas peski koreogravsko chib. O fimesko portreto sikavela sine e Iourtchenko sar khelutno, e khelutne e Alissa vi e Doubrovitskaia pe scena, sar trin aristora kola sine khetane. O Renou phenel kaj sako drom jekh olendar sine involvirimo andre pe sako jekh javer nivelo ko filmesko kheribe, von dena sine zor jekhe avereske te kerel pes buchi ki ko-kreacija pala i »Transmisija« savi si simbolo kotar gasavo tipo kotar o butikheribe.

O Renou dela komentarija pala o direktoro kote so vorbil kaj i:

Rekordiribe kotar e Rusicko Tancosko Gypsy Khelibe

O Simon Renou naj numa khelutno numa si thaj vizuelno artisto thaj tehnologo. Vov kherda kooperacija e Iourtchenko-sar pe Khelibasko rekordiribasko projekto tela o anav »Motion Capture of a Russian Gypsy Dance« (Rekordiribe Rekordiribe kotat e Rusisko Gypsy Tancosko khelipe), kova so kotor katar o dokumentarno filmo »Memory of an Old Gypsy« (Jekhe Phureskere Gypsy Memorije) kova vi dureder producirinela pes. O projekto pala e Khelibasko rekordiribe lijas Drematrix Prizo ko Dresden ko Njamco.

O filmo thaj o karavano sine kerde ko 2013 bersh thaj rekordirime pala o khelutno Kevin Souterre kote so i koreografija sine kotar e Iourtchenko, dende azutipaja kotar e DREsdner MATRIX Computergrafik Gruppe der Hochschule für Technik und Wirtschaft Dresden (HTW Dresden).

»Motion Capture of a Russian Gypsy Dance« naj sar korkorutni buchi, soske kodo si imaginarno kotor katar o dokumentarco, kova so prezentirinela i ideja savi si e‘Pétia Iourtchenski delini koreografikani rig. O rekordiribe pala o kheliba dijas e Renoueske te dokumentirinel thaj precizno te rekordirinel/sniminel e phundrengo khelibe thaj i koreografija. E Renou-eski progresivno vizija pala e rekordiribe vash e Iourtchenko Russisko Romano kheliba si vazhno vash e khelibaskeri komuniteta.

O rekordiribe ko 3D dela shaipe e tancoske, kodo si namaterijalno artistikani forma buchi savi so dela vizuelno produkto. Andre isi tehnologija savi so dela precizno dokumentiribe, rekordinirela o piribe, i koreografija thaj chivela andresa e piribaske khelibaske detalora. Numa nekobor Romane khelibaskere stilora si rekordirime ki vrama khana hramonela pes akava teksto. Vaver egzamplo si o EU-finasisrime kotar e Horizon 2020 Wholodance Project(Whole-Body Interaction Learning for Dance Education), kote si astardo o Flamengo kheliba thaj si vazhno kotor ko akava umal.

»Pétia Iourtchenko, Memory of an old Gypsy«

I buchi anavkerdi »Pétia Iourtchenko, Memory of an Old Gypsy« (Pétia Iourtchenko, Memorije kotar o Phuro Rom/Gypsy, 2015) egzistirinela ko javera forme: Mémoires d’un vieux Tzigane vaj Memories of an old Gypsy si scensko khelin, hramosardo katar e Pétia Iourtchenko (Link). Kerdo si pala o Samudaripen (Romano Holokaust), o Romano kheliba, mangipe thaj e phurane bersha si kompletno javereder ko filmo kerdo kotar o Simon Renou.

O Renou sine vi khelutno ko scensko khelimata/performanse shaj te dikhel pes sar khelela ko dueto ko video anavkerdo »Duo d’amour« e partnerkasar Cécile Joseph. Kotora katar akaja performansa shaj te dikhen pes akate:

O filmo »Memory of an Old Gypsy« kerdo kotar o Renoure si agorisardo. O filmo si influenca/refleksija kotar e Pétia Iourtchenko thaj oleskeri buti. Khana o Renou crdija te kherel intervjuora thaj lija te kherel buchi pe proekto rodindoj azutipe pala e finansije thaj animirime sekvence, vov dikljas kaj kheribe filmo si prebut ambiciozno. Numa o Renou lijas decizija oleskero fokuso te ovel pe rekordiribe kotar e khelibaskero aspekto ko modeliribe 3D. I kolekcija si ko pdf dokumento, dela buteder deskriptivno informacije pala i koreografija thaj e filmeske rekordirime sekvence. O Pétia Iourtchenke-ski kolekcija sikavela fotografije katar oleskeri buchi pala e scensko performansa.

Skurto, o Renouvi thaj o Iourtchenko avile khetane te kreirinen, ko-kreacija, te arakhen, roden thaj vazden o Romano Rusisko Khelibe. E so duj dzene dena kontribucija ko sakodivesesko barvalipe so achilo e genecarijencar palpale thaj sa dzi ko adzadives sar so si o Rusisko Romano khelibe.

Rights held by: Rosamaria E. Kostic Cisneros (text) — Sarita Jasarova (translation) | Licensed by: Rosamaria E. Kostic Cisneros (text) — Sarita Jasarova (translation) | Licensed under: CC-BY-NC 3.0 Germany | Provided by: RomArchive