Skurto dikhibe ki Serbija

E Romengero avibe ko Balkano crdela kotar e deshushtarto shelbershipe. O Čvorović ko (2009 bersh) hramonela »o avgo hramosardo dokumento kote so mothovela pes pala e ›Gypsies‹ ki Serbija si kotar e 1348 bersh. Ki Serbija sar vi ko javera Telune Slavjansko Thema so sine telal e Korajengeri okupacija ki kodi vrama e ›Gypsies‹ prezentirine sine jekh ulavdi etnikani grupa; von traina sa ulavde ko foreskere mohalas, vaj pale ko izolirime gaveskere umala.«

Ki Serbija sar so phenen e oficijalno statistichko informacije si 149,000 Roma thaj von kherena buteder kotar e 2 procentora katar e totalno Serbijakeri populacija, avera informacije phenena kaj si majcera 500,000 na registririme Roma kola so train ko na-formalno mahale. E dendi stigma pangli olengere identiteja, buteder mangen e Romen te chiven pes ko »etnikano imitiribe/mimikrija«, kerindoj peski identifikacija e bare katar e madzoritetake populacijaja.¹ Sine kerde nekoborm Romengere migracije, e Roma avile ki Serbija kotar e Romania, Koranipa thaj Bosnia vi Herzegovina, o chachutno Romengero numero kola so resle ko them si bipindzardo.

Khana ulavde pes e e jugoslavijake thema, e nekanutne shov republike avile ulavde korkorutne thema peskere ulavde nacijencar thaj e etnikane minoritetencar kola so arakhle pes ko nevo pharo socijalno vi politicho realiteto. O Romano khelibe, muzika thaj i kultura na sine buteder locirime ko Balkansko umal, e familije sine dislocirime thaj kerde migracija ko javera thema, olengero arto thaj i kultura vazdijas pes ko neve thema kote so gele.

Ki akaja kolekcija

O kolektoro kotar akaja kolekcija, i terni Romani khelutni kotar e Serbija, i Ivana Nikolic, olakere familija migriringja ko Torino ki Italija, ki vrama khana ulavda pes i nekanutni Jugoslavija ko kodo politichko haoso, voj agorisarel peski khelibaski edukacija ko prestizhno Italijansko Univerziteto, sar aktivisto thaj artisto kherela buchi korkori te lel pes o tanco sar instrumento te kerel pes socijalno pharuvipen.

Ki akaja kolekcija isi buteder kotar e shtarvadesh thaj pandz fotografije ko koloro thaj nekoborom skurto filmora olakere scensko khelibaja thaj ko javutne thana. Olatar isi bareder numero kotar e fotografijeko kolende so voj si uravdi ko tradicionalno kostimora, e kostimora si koloritno isi nekobor materijalija so perena jekh upral aver, olakere cohi sikavena olakero Romano avipen.

Serbijako Folklorno khelibe

Baro numero kotar e popularno Balkansko folklorno tancora khelena pes ko region. O kolo, kote so kerela pes cirklo kotar e khelutne kola so astarena pes vast tela vast khelena ki krugo/rota/cirklo thaj sigjarena i khelin, kodo khelibe si but popularno. Pala o kolo avela i lesa, kote so e khelutne kerena cirklo ki jekh linija vaj kerena duj paralelno linije khelibaja, dzaindoj ki stungo thaj chachutni rig avrijal andre. E so duj folklorno khelina khelena pes ki Serbija numa o solo kheliba ja palem o khelibe ko paro/numa dujengo khelibe/ nashti but te dikhel pes ki Centralno Serbija.

O ritualno tancora akharena pes dodole, lazarice vi kraljice akala kheliba si but phurane, olende achovena elementora kotar o paganizmo e ritualija kherena pes pala o bijanipe thaj bershim. Akala kheliba khelena pes khana bijanela pes chavo, khana e manusha resljarena pes pala lungo vrama, ko bijava thaj ko meribe.

O Carol Silverman (2012) mothovela ko olakero lil »Romani Routes« (Romano drumo) kaj e Roma performirinena tradicionalno folklorno tancora čoček kasko khelibe si ko javer stilo thaj kodo khelibaskero pharuvibe dzala javeder kotar o them ko them, kotar e manushenge bersha vi subgrupe. Numa sakana o folklorno tanco, si ko 2/4 takto, shaj te dikhel pes ki Makedonija, Kosovo thaj teluni ki Serbija, kodo tanco si ko trin taktora thaj varekana akharela pes oro, e pundrengi tehnika thaj o ritam pharuvela pes pala kodo khon khelela.

Sar so si mothovdo ko kotor vash e Bugarija [LINK: N-126], o folklorno tanco, čoček khelela pes vi mashkar e Serbijakere Roma. O čoček si stilo kova so khelela pes mashkar e Korane vi Balkansko Roma. O Silverman (2012) mothovela kaj o čoček, akardo cucek ki Makedonija thaj Kosovo ja palem kyuchek ki Bulgaria, si maj-karakteristichno Romano solo kheliba, shaj te ovel khetane e folkorno tanceja. Sar solo improvizirinela pes thaj lela pes e gestikulacija vastencar, kiniba/kinanena pes e pike thaj o vogi. O stilo chuvela andre hutiba, iraniba, fantastichno tikne sheme kotar i tehnika e phundrencar thaj izolirime pikengere kotorencar. E so duj, e mursha kidijal vi e dzuvlja vazdena pire vasta naupre thaj khelindoj e pikencar chalavindoj peske naja jekh ko aver. Ko dzuvlikano tanco varekana isi khelibe e bokencar numa akava si butedr lokho khelibe, thaj si buteder subtilno/delikatno kotar adava kotar Mashkarutno Chache-rigesko kheliba. O murshikano kheliba si specijalno energichno vi dinamichno kote so hutela pes, ko kochija o mursha beshena tele, khuvena e phundrencar thaj kerena aver gestikulacija pe badaneja (Peretz, 2006).

Ko 1967 bersh, i Elsie Dunin tradijas ko Skopje, Macedonia, thaj odori nakhljas nekoborom dekade kerindoj digitalno tancongo dokumentiribe. Voj kerdas obzervacija pala sa e tavdipaskere procesija vi pharuvipena mashkar e »originalo« kheliba sar o palutno produkto achilas pe »scena«. Ko olakero rodipasko umal shaj te dikhel pes kaj o solo khelibe nekana sine kheldo numa ki vrama pe organizirime privatno khediba:

I Silverman (2012) dela skurto dikibe pala e detalora sar akala Balkansko kheliba si »konzumirime« thaj »reproducirinena pes« ko akaja moderno diveseski vrama dzi kote pasheder dikhena pes e komunitete kola so lena andre thaj varekana lena peste i muzika thaj o tanco.

Ivana Nikolić

I Ivana Nikolić si khelutni, artiska thaj socijalno aktivistka savi so sikljilas te khelel katar e phureder romnja ki olakeri familija (olakeri daj, biba thaj i mami) sikljovela sine khelina so si karakteristichno ko Balkano kotar olakere tikne bersha. Pe desupandz bersh crdija te kelel pe vulica thaj azutisrela sine te legarel pes e socijalno centro e azutil aba e familijen kola so si telal o socijalno riziko/train ko teleder ekonomikane kondicije. Ko centro voj sikljilas Hip-Hop dzi kote ki jekh thaj jekh vrama e romane tancora sikavela sine e na-Romenge kola so avena si ko centro. O pharuvibe mashkar e terne manusha sine inspirativno thaj lake dijas zor nekoborom bersh te dzal ko formalno treningora vash e khelibe. Voj phenela kaj voj »mangel te chivel javera stilija kotar e kheliba khetane thaj na numa te sikljol pala e historija pala e javere artistikane forme numa khamel te hemil olen ko olakere moderno khelibaskere kotora«.

Voj si moderno Romano khelibaski koreografka savi kerda kombinacija kotar olakero Romano khelibasko dzanibe e Afrikansko khelibaja, Indisko khelibaja, folkorno tanco vogeskero khelibaja sar thaj e javere artistikane formencar. Voj kerdas koperacija jekhe baleteske khelutneja kerindojs jekh moderno kotoreski khelin so sine kheldi ki Italija. Jekh kotar olakero solo kotor si o Ederlezi sar jekh majlacho kotor vash e moderno tanco ko savo so dela pes respekto pala olakero Romano avipen. Ko akava kotor dikhela pes sar i Nikolic khelela tradicionalno romane kheliba ande e kombinacija e moderno gestorencar.

Ederlezi, si popularno tradicionalno gili mashkar o Romano minoriteto ko Balkano. I gili resljardas pesko anav Ederlezi thaj anglo nilajesko festival koleja so vazdela pes e anglo nilajesko iriniba sar Baro dive mashkar e Roma ko Balkano thaj ko Koranipa. Ederlezi si si Romano anav vash e Bugarijake Makedonijake thaj e Srbijake Romengero khedipasko dive khana si o Sunto George (link). O dive sip e o 6-to Majo ja palem pashe shtarvardesh divesa pale e Angluni cherenji. Javera Balkansko hramoviba (kola so chuvena andre Herdeljez sar vi Erdelezi) si i varijanta kotar e Korano Hıdırellez (Link), baro dive koleja so markirinela pes e anglo nilaj thaj kherela pes pe kodi data.

Voj si lachi terni khelutni so mangela te sikljol, inspririmi si kotar e khelibaskero potencijalo numa zurales phenel kaj olakero Romano avipen si kodo so dela olake baripe thaj inspiracija. Olakero avipe si hemimo. I daj si Bosanko muslimankaj o dad si Serbo ortodokso khon sar so voj phenel sikavda olake e bazichno principora thaj tradicije kotar i Romani komuniteta. Voj barilas ande e familija so nakljas »but bersha mashkar e Balkansko maripe pangli ko ›Gypsy‹ kampija ki Italija. Vi pala e sa pharipena so nakhle mo daj vi mo dad von so but zurale thaj inspirativno. Von sikade amen te keras respekto pe javeripa, mangipa thaj lachipa«.

Ternype Khelibaski Kompanija

Sar terni profesionalno khelutni voj kerdas peski Khelibaski kompanija anavkerdi Khelibaski Kompanija Ternype ko 2015 bersh. I Nikolic si sherutni Legarutni, voj chuvela andre olakeri koreografija, Roma vi na-Roma khelena khetane i Kompanija sine akhardi pe nekoborom nacionalno vi internacionalno khelibaskere festivalija. Olakeri misija e tanceja Ternipe si te del pes avri o shukaripe kotar i Romani kultura leindoj o tanco te phagaven pes e stereotipija te sikavel pes i komuniteta ki pozitivno rosh. Voj dela pakiv kaj e tanco naj granice vazdela o huamaniteto phendinoj kaj o lafi »Rom« »si te ovel pes manush«.

Filmo »Opre Roma!«

Ivana Nikolic sine o glavno protagonist ko filmo »OpreRoma!« (Italija, 2017) rezirimo kotar o Paolo Bonfanti vash e Calamari Union Productions.

O direktoro Paolo Bonfanti hramonela kaj o filmo rekonstruinela o Romano avipen, historija, tradicije numa vi dela portreto kotar e nesave individualno Roma. Trujal sikavibe kotar e Romani istorija, arto, muzioka, kultura vi o sako dovesko trajo o filmo rodela te phenel pes na buteder pe negativno percepcije mangindoj te nashel pes kotar e Romani reduciribaski relaiteta kotar e socijalno problemora sar so butivar ovela.

O filmo si ulavdo ko duj »kotora« kola so khetane pharuvena pes thaj avena hemime: o avgo si vuzho kultno-historikano thaj o dujto si biografsko thaj fokusirinela pes pe Romane manushengo vorbisaripe kola so mothovena sakodivesutne vi jekh jekhutne paramise. Butivar markirime kotar e nakavdo pharipen trujal i vrama, pangle olengere etnikane/kulturikane identiteja numa agorinene e pozitivno epilogoja.

E filmesko ciljo

O proektesko filmo sine te ovel rekordirimo jekh inovativno filmo pala e Romani kultura, deindoj than e Romenge te mothoven olengere paramisa. Amaro ciljo sine te las andre o dokumentarco sar medium te vorbil pala pharuvipe sikavindoj o Romano barvalipe kotar e istorija thaj kultura te ovel edukativno instrumento kodolenge kolen isi intereso thaj si involvirime ko interkulturalno edukacija vi integracija. Sar gasavo o filmo si kerdo e idejasar te ovel socijalno benefitno projekto. Vi pala adava so o filmo sine telal o phuchibe thaj bilachipe paldipe thaj genocido e Roma si jekh kotar e majphure majdinamichno thaj majphuro minoriteto ko phurano kontinento.

Bi mothovibe pala e kompleksno Romano pe realiteto thaj bi mukhibe e retorika amen dzanas kaj o dzaniba si majvazhno buhi vash e haljoviba thaj pindzaripe mashkar e javera. Akava dela amen azutipe te prepindzaras o khetanutno humaniteto mashkar e manusha upreder kotar e olengero grupako identiteto thaj te maras amen e stereotipno kategorizacijaja pe sakanutni de-humanizacija.

»Opre Roma!« sine bijando kotar e Paolo Bonfanti-ski ideja te kreirinel instrumentora thaj shaipena te del pes shaipe e manushenge te pindzaren pes e Romane kulturaja savi si chaches dzandi kotar e klishea, te del pes than vi glaso e paramisenge kola si kerde sar funda kotar e trajo kodola manusha si kotor katar sa kodo.

Rights held by: Rosamaria E. Kostic Cisneros (text) — Sarita Jasarova (translation) | Licensed by: Rosamaria E. Kostic Cisneros (text) — Sarita Jasarova (translation) | Licensed under: CC-BY-NC 3.0 Germany | Provided by: RomArchive