Avgo vorba

Sa e nacije si panle e mitorencar kotar olengero avipen. O Romengere kulturake memorije arakhena pes ko nekoborom gasave mitora: varesave mitora si sar kerdilas i luma e Biblijakere elementoncar, avera paramisa si vaš olengero avipe. Dži kote e paramisengo mothovibe džala trujal akava dokumento, me ka mothovav duj kotar akala mitora, kola so sikavde pes ko ekrano thaj simbolično sikavena o centralno temato ko akava esejo: e Romengo prezentacijako javeripa maškar e Stungo thaj čhačhune rigeske umala. Akaja analiza si panli e kotar e Bohumira Smidakovas esejo panlo e Čhačhune rigeske narativencar pe Romengi prezentacija.

Paramisa »Romani glindica« thaj »Khana samas čhiriklja«

E so duj mitoske tipora si panle e piribaskere periodeja, numa si but javeder, »Paramisa kotar e Biagorutno Drumo« (Finlanda, 2002) kova si šov kotorengo serijalo kerdo e kuklenge animacija katar i Katariina Lillqvist pala e Romengero ikljovibe kotar I Indija thaj e lumako piribe. O anglikano alav mothovela o žanro thaj o akto pe piribe, dži kote o anav pe Romani čhib, Mire bala kale hin (Mire bala kale si, Finlanda, 2002) mothovela o avutnipasko mito, kova so sikavela pes thaj ko Ungrikano animirimo filmo, »Doja, a cigány tündér« (Doja, i Gypsy magično minijaturno čhajori, Ungro, 2015).¹

Jekh epizoda savi so trubuj te ovel mothovdi akate si i »Romany Mirror« (Romani glindica), kote so si dendi deskripcija pe Romengo piribe kotar i Indija, vrama khana sine akharde kotar e Persijako Tagar te bašalen ko Thagaresko kher olengere muzikaja. Važno avgo migracijako elemento si so i muzika dela pes sar serviso, so generalno si khetanutno kotor katar e Romengi historija, skurto dena pes sa e asimilacijake forme, thaj simbolično defirininea pes o javeripa ki olengeri kultura. Čhačhes kodo si so me lav telal i sama sar fundavno elemento »Čhache rigeski« ki mitoski prezentacija.

E muzikake teme o /piribe/asimilacija/ o ulavipe si karakteristike ko nekoborom filmora kotar e arxivaki selekcija (te phenas ko Tony Gatlifesko »Latcho Drom« (Franca, 1993), Pisla Helmstetter’s »Kotar o tikno dži ko baro paj« (Franca, 1989) thaj aver epizode kotar e upre mothovdi kuklengi serija katar i Katariina Lillquistes, »I Kali Sarah« (Finlanda, 2002)). Ko »Saint Marie de la Mere« ki Francija prezentirinela sunto than, than kote e Devleske dela pes pakiv, panglo e Romengere avipaja ki Evropa biblisko motivencar. E Roma, Sinti, Manush, Gitanos, thaj e Pirutne kotar (Traveller) e sa e Europake riga, numa majbuteder kotar e Čhačherigeski thaj Teluni Europa, avena te dikhen e Kale Sarake statua arakhela pes (Romengo sunto patrono) ki lokalno kangeri, thaj i transnacionalno khedin džala pala late muzikaja thaj khelibaja.

Ki »Čhačherigesko« formengo prezentiribe, akava piribe si mothovdo stilsko, poetičhno emocijencar, sar so si te phenas ko filmo »Khana samas čhirikljas« (Russia, 1982) vaj »Nikana na sine Gypsy phuv« (Ungro, 2010). Pala i vrama o filmo avela avibasko mito ko animirimo filmo kerdo katar i Katalin Macskássy, kote so e čhiriklja si Romengi simbolika, kola so avena tele te han sa dži kote na perena pi porrr dži odoborom so našti buteder te ujran. Akaja paramisi prezentirinela i bibaht kotar i bokali jakh sar »fatalno« akcija, savi so, džaindoj pala o filmo, »mothovela« i socio-ekonomikani Romengi situacija kola so si mukle pe rig olengere slobodijaja.

Percepcije vaš e »bihistorijaki nacija«

I Bohumira Smidakova prezentirinela but važno »Čhačherigesko« narativo trujal i historija thaj e pharuvde imidžija pe Roma kotar i Espanija, thaj analizirinela i figura kotar o Gitano sar kocka so trubuj te ovel khedimi ko nacionalno diskurso. Miro ciljo si te formulirinav e »Stungo« narativengi prezentacija, leindoj ola sar funda pe ilustririme Ungrikane kejsora.

I relevantno literature si numa dži pe nesavo nivelo resljarde: dži kote nesave autorija astarena akaja tema, von numa astarena pes olaja ma te pheren ko olengero mothovibsko artikane kotora (te phenas sar i literatura thaj e hramomo/muzikano arto). Klejaki figura ko akava temato si i Katie Trumpener, Njamcisko literaturno historičarka; voj ki olakeri buti kherela analiza pe Romengo prezentiribe thaj pe relacije maškar i konceptualizacija pe specifičhno historikane khedina (te phenas sar pe Romengo paldipe ki vrama kotar o Nacizmo) thaj i Romengi prezentacija sar grupa savi si avrijal kotar i historija. O koncepto kotar e »bimanušiknengo Javeripa« mujil sar kodo so si bimanušipe ko postkolonijalno teorije, deindoj gindo pozicijatar pe panli (thaj realno) bimanušikani teleder pozicija.

Javer važno buči so trubuj te mothovel pes si i analiza kerdi kotar i Éva Kovács’ pe Romengere pikture ko Ungrikano arto. I Kovács mothovel:

Ki aver sekcija me ka pindžarav tumen štare periodencar panle e Romengere prezentiribaja, thaj ka sikavav i era kotar e liberalno absolutizmo dži ko moderno Romengo prezentiribe pala e Romane muzikantora thaj olengeri muzika savo si paše panglo e vazdipaja kotar e nacionalno identiteto thaj nacionalno korkorutnipe ki Centralno thaj Stungo Europa. Pe agor kotar e šelberšipa thaj dureder, olengero prezentirbe sine fokusirimo vaš e marginalno (socijalno) Romengeri situacija.

»Migracisko čhiriklja«

A avgo periodo crdela kotar e vrama pe liberalno absolutizmo pa sa dži ko agor kotar e 19-to šelberšipe. Ki akaja vrama, te crdas pašeder te mothovas vaš e tehničhko vizuelno prezentacija; pe pikturengo sikavipe, o filmo ka ovel vazdipaski funda pe moderno Romani piktura.

Kodo so si važno ki vrama kotar akava periodo si o societako bajrovipe pe linvističhko asimilirime Romane muzikantora, sar rezultato kotar e džungale themeskere aspiracije kasko ciljo si te keren asimilacija pe Roma thaj olengero muyzikako bajrovipe sar dendo serviso, pe olengeri rolja ko vazdipasko proceso vaš o Ungrikano identiteto. Sar rezultato odolestar, bajrilo e Romengero prezentiribe (te phenas sar ko ilustracije ko medije vaj pale ki literatura) e motivencar kola so si panle e muzikaja thaj piribaja – e pikture kola so avile trujal i vrama si zureder, vaj pale pharuvde pes.

I Emese Révész, ko olakere ilustracijakere analize ko Ungrikake medije maškar e 1850 thaj 1870 berš, hramonela:

»Bijando te ovel poeto...bijando te ovel namanuš«³

Ko avutno periodo, kotar e agor katar e 19-to šelberšipe dži ko agor katar e 1910-to šelberšipa, ki era kotar e vizuelno-orentirimo modernizmo, e tehnikako pikturako buvljaripa thaj e popularno medije, khetane e komunitetake pharuvipencar, andre te oven javerte šemengo prezentiribe. O Péter Szuhay, ki oleskeri historijaki studija kotar pe fotografija, kerdas identifikacija ko duj Romengere deskripcije ki vrama kotar e agorutno šelberšipe pe studisko thaj etnografikane pikture:

Gasave gindipa na sine Ungrikane specifike: kodo sine rezultato kotar e egzibicija thaj o rodipe pe Afrikake thaj e Azijake »primitivcora«, sar kotor katar e popularno socijalno sikljoviba, muzejsko egzibicije vaj vi post karte, defirinina sine akale grupengo portreto ki lungo vrama so avela (Griffiths 2001; MacDougall 2005).

Te phenas sar, thaj ki aver studija (Pócsik 2017a, 2017b) me kerav analiza ko kriminalno Dánosesko kejso, e ažutipaja hasardo numa rekonstrurimo filmesko žurnalo, so angleder sine pindžardo numa trujal i deskripcija; o kejso sine senzacionalno ko medije pe adaja vrama, reprezentirindoj akava kejso ko popularno medije hemimo e imaginacionarno elemntoncar thaj tipičhno žanrengere karakteristikencar (te phenas sar kajnengo chor). E Pirutne »Gypsies« sine kodola so sine majangel dikhle sar došale čhora.⁴

Ki miri akanutni studija, me ko detalora kerav i analiza pe dominantno diskurso ki vrama kotar e kriminalizirimo Javeripa. Me skurto ka dav o sinopsiso vaš e kerde reprezentativno došalipa ko akava kejso kidijal:

Akate trubuj te mothoven pes e tradicije – literaturno thaj teatrongi – kotar e filmengo prezentiribe kotar e Afro Amerikancora. O glavno, butivar citirimi karakteristika kotar o romano kotar e 19-to šelberšipe si, »E kako Tomeski Kabina« (Bogle 1973) savi so dureder avili fundavni inspiracija vaš e javera produktija ki popularno kultura. (Hall 2003).

O simboličhno crdipe pe rig dži ki nesavi digra sine panlo kotar e »nacijaki eliminacija«: Me dijem akcento pe akaja obzervacija khana kerdem paralele pe upre vakerdo Dánosesko kejso thaj o došalipa kotar e medijenge praktike. E ilustrativno vakheripena kotar e sasti Europa: dži kote e ciljno grupe ki Čhačherigeski Europa si e Roma kotar e Stungo Europa save so avile sar ekonomikane našle manuša ko Ungro thaj ko regiono, amare manuša kola so šeleberšencar si akate avile žertve kotar e simbolično thaj fizičko eksluzija (Delcour and Hustinx 2017).

»Pakha kotar o arto: E Ungrikane intelektualcora telal e ideološko thaj političko presija«

O citato upreder si kotar e avgo vorba kotar e ekstremno važno kulturako barvalipe kotar e Romane muzikantora kova so sine arakhlo kotar e Miklós Markeski, žurnalističko kolekcija, publikuimi ko 1896, thaj dureder nevi edicija ikljilasko 1927 berš, anaveja »Albumo kotar e Gypsies Muzikantora – O portretija thaj o sinopsiso kotar e 48 mule thaj 65 muzikantora kola ačile dživde ko baro foro vaj gav, pikture kotr e 18 muzikake bendora thaj portretija kotar 180 muzičko asitentija«.

Sigate i nacionalističko ideologija thaj i političko presija kola so sigate buvljona sine kerde implementacija pe olengeri zor pala e (filmengi) Romengi prezentacija. Sar te phenas i dureder ilustracija pe zurareder stereotipija vaš e Romengere muzikantora si e Ungrikani melodrama kotar e 1940 beršalipe, »Pista Dankó« (Ungro, 1941) kotar o István Kalmár. Vi odova so e filmesko temato naj direktno panglo e savi te si politizirime muzikakere debatencar, sar te si, olengro biformako anibe si khetane olencar. I fals trajoski paramisi kotar e lačho pindžaardo komozitoro ko »Pista Dankóske« portretija sikavela muršeski viktima sar protagonisto trujal komleksno aktora, I rolja si kheldi katar o aktero (Pál Jávor) khon kerdas interpretacija sar Baro raj »lošalibasko rovipe« (sírva vigadó úr) ko javer žanrora.⁵

Julie Browneski resarin pe akava diskurso kotar e postkolonijalno perspektiva, sine buteder važno vaš e muzikaki folklorno kolekcija kotar o Béla Bartók’s. O glaso so legarela akaja studija kherela o sinipsiso kidijal:

»Ko ruho kotar e kodola so rovije ...«⁶

Ko pala maribaskero periodo, e sociologikane resarina pe kotar e prezentacijake forme ki filmengi kultura avile dominantno ko Ungro (sar thaj ko javera post socijalističko thema kotar e Centralno thaj Stungo Europa). Ko dokumentarcora thaj lungo filmora i deskripcija pe socijalne situacije maškar e teleder bihakejenge manuša – panle e ideološko dikhibaja, e javere interpretacijencar vi analize kotar e »irisaribe palpale« – avile sakodiveskeri, von vazdije but problemora pala olengero barvalipabe.

Ko varesave kejsora e Romengero prezentiribe sine panlo e popularno muzičko kulturaja (sar te phenas ko filmora katar o Emir Kusturica, e Goran Bregovičeski rolja thaj oleskero orkestarsko kinematografijako brendo), numa glavno sine fundirime pala e žertvengi pozicija. E negativno stereotipija ko medije, e but klišeja panle e phičibaja vaš e edukacija, khera, thaj i bučhi dureder ande bilačheder situacija. Gasavo prezentiribe dela klaro vakheribe thaj si čhačhes važno ko dendo socijalno trujalipa.

Naracija odolendat save si ki pozicija sar žertve si panlo e filmeja kotar o Sándor Sára filmo (»Gypsies«, Ungro, 1962), pe savo me kerdem analiza ki angluni studija panlo e leibaja pe Romani čhib ko filmo. Aver važno filmo si kotar e Pál Schiffer’s »Gyuri Cséplő« (Ungro, 1978). Kos a e filmora kotar e region sar te si e kulturako rpreyentiribe , te lija than, si pangli e socijalno-ekonomikane phučibaja. Haljovela pes, na trubuj te keras ignoracija pe politikani thaj ideološko zor vi propaganda ki vrama sar thaj pe konteksto save te si mothovipa pe filmo, ciljosar te ačovel pes ko tasvireski cenzura.

Telal o phučibe so dži kote džala i naracija kotar odola so si ki situacija te oven žertve thaj kerdas kovljarela i zor vaš e Romengi emancipacija thaj implementacija panle olengere interessoncar. Akava si kompleksno phučibe savo so lokheste šaj te legarel pes tela i špekulacija. Kidijal trbuj te dikhen pes e šajipena te resljarel pes legalno Romengeri protekcija ažutipaja kotar e filmo bizi te sikaven pes e seriozno kosekvense/posledice/ kotar i eksluzija. Akala phučipena si panle e fundencar pe filmengo kheribe, specijalno e deskribcijake formaja pala i mizerija sikavdi pe ekrano.

Odotar si važno te irisaren pes palpale akala phučipena, leindoj sar funda e kritičhko teorije (leindoj o post-kolinijalizmo thaj o feminizmo, khetane olengere barvale resursencar khetane e lačhe terminologija): Sar si kreirimi i prezentacija pe socijalno situacija savi so na dela gindipasko bisatribe pe teleder manušikani pozicija? Save instumentora šaj te len pes ko moderno filmengo kheribe te šaj te ovel kovleder o paternalizmo savo si si andre ko manušengo gindo kola so train ko bilačhe dživdipaske kondicije thaj varekana isi olengero haljovibne vaš o solidariteto?

I muzika šaj te džal dureder te kelel akaja rolja kerindoj emocionalno thaj intelektualno phurt, resarindoj e manušen kola so ki socijetaki margina. Si nekobor modern dokumentancora (varesave si čhuvde ki filmeski kolekscija kotar e Romano Arxivo) khon dije kontribucija te kerel pes imaginarno vaj čhačhutni »emocionalno komuniteta«, karakteristika kotar e folklorno manušengi kultura kola so train ko ruralno imalina.

Ko varesave kejsora i muzika si panli e margetingoske filemske strategijaja: Italijansko ko –režisero kotar o »Gitanistan« (Italija, 2014), o Claudio Giagnotti, muzikanto thaj producento, na numa so reprezentirinela i kultura thaj e familijake tradicije kotar e Solto’s Roma, numa kherela vi koncertora pe Romego folklorno motivora ko filmsko produkcije. O »Flamenco, reljarela pes e Espanijakere Gypsies« (Švedo, 1962), e kalo parne televizijake dokumentrcora vaš e Roma kola so train ki palin ko heva thaj odori si lenge khera/peštere/ thaj olengero fokuso si pe Flemengo tradicija snimime si ki Espanija kotar e Švedisko filmsko režiserija thaj kotar e fotograferija o Dan Grenholm thaj o Lennart Olson. Pala kodo ki »Devleski jag« (Franca, 2011) o Muzafer Bislim, poeto, kova so dija bari kontribucija te arakhen pes e Gypsy Romane barvalipa, na numa pe tekstura thaj pe kolekcije, numa vi pe giljavutne tekstora save so vov hramosarda vaš e terne Romane muzikantora.

Ko dokumentarco »Gelem, gelem« (Njamco,1991),vi adava so e muzikaki rolja si numa ilustrativno te čivel pes lošalipa, sar te si, te dikhel pes e filmesko anav, i avgo linija kotar e Romani himna sikavela simbolikano gindo ko dokumentiribe kotar e moderno kejso katar e paldipe thaj pe sako than kaj so train amare manuša. I muzika šaj te avel važno instrumento vaš e maškar kulturalno nakiba ko drumo, sar so si te phenas ko filmo »E memorije te ačoven ko gindo« (Ukraina, 2017) vaš e Ukrainaki romani mami savi so olakere hurdenge mothovela olakere memorije kotar jekh amalipe e numa jekhutne Romesar so ačilo dživdo kotar o Porrajimos ki olakeri komuniteta. Ki akaja maribaski vrama, i gili pe romani čhib lela centralno thaj simbolično evidento.

Pe kledaripasko than, den mange skurto te mothovav jekh epizoda kotar e kuklengi animirimi serija, »Gilja pe mulvaliba e šelesar« (Finlanda, 2001-2003) kotar i Katariina Lillqvist, kolate e memorije khelena simularno važno rolja. Pala miro gindipa, ko tasviri kotar e maškarutni šeleberšengi legenda so si fundavni kotar e historisko resursija, e narativora kotar e Čhačerigutni thaj Stungo kotor avena khetane sar jekh. I Polsko Princeza, i Catherine Jagiellon, resela Finskatar Ko monaho Juhana, te prandinel pes. Ki imperija e nomadsko Roma si but zurale sankcionirime vaš olengero dživdipasko stilo, zorasar si kherdi asimilacijaja, khon na šhunel si mulavdo šelesar.

I Princza šunela e rodipa kotar e Romane muzikantora thaj šunindoj i muzika kotar e olengere magično violina, voj dela komanda te činavel pes o mudariba e umlavibaja. Ki akaja alegorično paramisi, e muzičko instrumentora thaj e instrumentalno džaniba anena varesavi transformacija, dži kote o akto korkori peske si funda pe solidariteto thaj simpatija, pala mande kodo si but zuralo džuvljako kerdo bunto revolto (mamuj e muršengi zor), te ovel ispidimi te mukhel olakero them.

I vrama te ovel pes »avrijal kotar i historija« agorisarda, thaj kodo si so i transformativno rolja thaj e arhivengi funkcija sikavela. Olengero leiba simultano formulirinena pes thaj džala pala i resarin kotar e neve generacije.

Rights held by: Andrea Pócsik (text) — Sarita Jasarova (translation) | Licensed by: Andrea Pócsik (text) — Sarita Jasarova (translation) | Licensed under: CC-BY-NC-ND 4.0 International | Provided by: RomArchive