But bêrš palal lem te haćarav leskê svatur. Von avile mangê vorta ande godji kana sîmas ka muřo profesoro, te diskutuiv lesa muřî diplomaki bući. Lako titulo sas «Literatur von und über Roma: Unterschiede und Gemeinsamkeiten« (»Literatura kata l’ Roma thaj pa l’ Roma: diferencije thaj kethanimata«). Kodo sas vi o titulo pala muři studija ‚Komperativno Literatura‘, kaj dem ando bêrš 2012 pêrdal ka Bečesko Univerziteto.
Muřo profesoro puślja ma man, te sîm me sigurno, te šaj kêrav bući naučno thaj obejktivno, vi te sî mîřî řêdêčina řomaji. Me phendem leskê kê daštiva. De athoska či źanglem, kê vorta kaća trjaba kam tradela man źi ka agor le neutralitetosko: Sar manušni, sar Řomnji thaj sar źuvlji.
Jeg frekventirime deskripcijako tipo ande gaźikaji literatura pa l’ Řom thaj pa l’Sinti sî »Die Zigeunerin als Verführerin«. (Dikh e Visualne Artura thaj Filmo) Maj butivar sî voj jek šukar têrni śej kaj diljavol lakê jek gaźo. Jeg kata maj ašunde eksemplura sî e Esmeralda andi kenva ›Der Glöckner von Notre Dame‹ kata o Victor Hugo, 1831.
E pozicija kata e »Zigeunerin« sî katka ambivalentno. Voj sî jeg egzotično źuvlji kaj cîrdel le mîršên peske šukarimasa karing peste thaj kodolasa sî voj palaj buržoazija simbolo pala erotični garade želje. Kaj sî voj strêjino thaj egzotično, sî voj jeg permanento zumavimos pala o moralo thaj palaj religiozno koncepcija le društvoski.
Kaća egzotikaki rig cîrdel pe jeg rig le manušên, pe kaver rig daravel len. Kaća figura sî vorta o simbolo pala sja, so sî zabranime haj kaj sî zabranime, vi cîrdel le manušên.
Le protagoniston aźukêren zurale sankcije, kê kodolasa dobin na numa le strêjini źene pengo štrafo, nego vi o opasnosto peravel pe, te o manuš perel ande l’ bêzexa.
Pe sama kata kado kližejo, le Sinti thaj Řom permanentno aśên po agor le društvosko, de von sî vi kodola źene, kaj sî mistični thaj kaj źanen svakones te cîrden karing peste. Pe kaća sama sî von o simbolo pala garade društvoskê želje thaj truša. Te sas von maj anglal ande l’naučni tekstur sîkade sar źungale źene, de akanara našti či jeg murš te našêl le šukarimastar kata e »geheimnisvollen Zigeunerin«.
De, sja kadala trjabe den bute źenengê jeg xoxamno patreto, thaj kodja avel źi kothe kê trobul kak justifikacija – vorta kodja sî o punkto: Bute šêle bêršenca e literatura sas jeg kata maj importantni medije, kaj formirilas le manušêngê gîndimata thaj le manušêngê opinije, kê nas radio, nas TV, nas interneto.
E rasističko deskripcija kata l’ Sinti thaj l’ Řom ande literatura andja e eksluzija, o progono thaj e dušmanija pe l’ Řom maj angle thaj formirisardja le predrasude, kaj arakhas len ź’ adjes.
Kadala faktur denas jeg baro impetuso pala o trajo thaj o progreso le Řomengo thaj Sintongo thaj kodja pale vi pe lengi literatura. Aj kadja dikhas jeg bari koherencija maškar o literarno thaj o sociološko krugo. Kodja zumavem te hatjarav thaj sîkavav ande muřî diplomaki bući.
Ande literatura kata l’ Řom thaj kata l’ Sinti sîkavel kodja laśes e maladi analiza: Teme sar o holokausto, progonur, o mundarimos thaj e diskriminacija, o Řomanipe thaj kadja maj dur arakhas ande bute thanende, sar kaj sî e literatura kata e Ceija Stojka, o Mongo Stojka, o Stefan Horvath, o Tamás Jónás, o Ilija Jovanović, o Bert Pertrup, o Nedjo Osman (dikh vi Theater Pralipe).
