Ane USA, Roma munčisalje de katar e 1880-utne breša e imigracijaće miškimatenca andar Južno thaj Istočno Evropa, andar i Srbija, i Rusija thaj i Austrija-Hungarija. Le početkosa katar o angluno svetoso maripe ano breš 1914, e USA limitirisarde i imigracija, saji avili athoska sa maj cera (Salo thaj Salo 1986).
Romani literatura ane USA thaj ane Kanada – Jek pregledo
Jek fotondji serija katar e breša 1920 dži ka 1975, sae ćerda o Carlos de Wendler-Runaro, thaj sae arakhadon adjives ane »Gypsy Research Collection« ane »Smithsonian Institute« (Washington, D.C.), dokumentirin varesae Romendje grupe, maškar aver Keldaraša andar Rusijaće regijonura; Mačvaja katar i Srbija; Ludara katar i Severno-Zapadno Bosna; Romanichals katar i Anglija; gajda akhardine »Black Dutch« [›Kale Holandžura‹], saen akharenas vi »Chikkeners« (gava alav avel katar o pensilvanijako-nemačko dijalekto; o koreno si o nemačko alav »Zigeuner«); thaj Roma katar i Hungarija.
Karing jek milijono manuša romane korenosa trajin ane USA. Maj bare thaj maj cikne komune arakhadon an e forura New York, Chicago, Los Angeles, San Francisco, Boston, Atlanta, Dallas, Houston, Seattle, thaj Portland (Oregon), – othe bešel o narodo ćićidino, – thaj vi ane gavutne regijonura Texas thaj Arkansas.
I romani literatura ane USA avili maj visiblo ane palune duj dešuberšutnimata. E autorura thaj poetura ramon thaj publicirin maj but pe englizicko čhib.
O Ian Hancock, sao si univerzitetoso profesoro ano Austin (Texas) ćerda »Romani Archives and Documentation Center« [›Arxivura e Romane čhibaće thaj dokumentacijako centro‹] thaj si but aktivno pe sama e promocijaći katar e romani kultura. Leso spisko ašunde Romendar ani knjiga »We Are the Romani Poeple / Amen sam e Rromane džene« (2002) navestil ašunde amerikanon, sae si, maškar aver, e aktorura thaj aktorke: o Charlie Chaplin, i Rita Hayworth thaj o Freddie Prinze, sar vi o dumultano prezidento, o Bill Clinton.
Pe lirikaći sekcija i bući katar i Nadia Hava-Robbins si izuzetno. I autorka Hava-Robbins bijandili ane Praha, munčisalji ane USA thaj lija te ramol poezija te araćhel informacija andar o koreno pire manušengo. Ane piri bući sar performacijaći artistka thaj naratorka voj phandel vi poezija, vi muzika, vi ćhelipe pe originalno modo. I Nadia si membro katar i Internacionalno Organizacija e Poetondji (International Society of Poets), laće djilja avile publicirime ane antologije katar e Nacionalno Biblioteka e Poezijaći (National Library of Poetry).
I amerikaći poetka, i Cecilia Woloch, si autorka katar »Tsigan: The Gypsy Poem« [›Tsigan: I Romendji Djili‹] (2002). Ane gaja poezijaći knjiga ačhel ano fokuso i investigacija pire romane korenondji. Voj publicirisarda vuni djiljaće knjige, pala sae egzistuin translacije ane maj but čhiba.
I Glenda Bailey-Mershon si djiljarni, eseistka, novelondji autorka, historičarka thaj aktivistka pala e manušikane čačimata. Lako prvo romano »Eve’s Garden« [›E Evaći Bar‹] mothol andar e perspektive katar trin generacije pala o trajo e Romnjango, maškar e 1920-utne thaj e 1980-utne breša, ane jek gavutno regijono ane Georgia. I maj terni figura, i Eve Gates, rekonstruiril piri privatno historija, thovindo kan e diskusije maškar piri dej thaj piri mami, kana von zumaven, te araćhen-pe katar e lokalni prerasude.
E Jessica Reidy sî avtorka thaj sitjarel Anglistika ka LIM College ando New York City, USA. Laki xarni priča »We Rise Up« (Amen uštas) sas …
Jessica Reidy si jek pisarka e Sintondje korenosa thaj autorka katar djilja, skurti novele thaj novelur. Dikh laće tekstondje eksemplura »Why the Pyres are unlit«, »Murder and tradition« thaj »We rise up«). Maj dur i Jessica Reidy si aktivistka thaj produktivno skriitorka katar digitalno literatura. Laće ramomata opisin diverzni kulturaće tradicije thaj običajura, sae voj sićili katar piri mami, saji munčisalji katar Evropa ane USA, te našel katar e nacional-socialističko persekucija. Ane maj but ramosarimata katar i Jessica, jek naratorka mothol ane prvo persona, katar e konfrontacije e stereotiponca thaj diskriminacijenca, thaj ćerel raporto katar historični thaj aktualni slučajura.
»American Gypsy« si jek autobiografija katar i Oksana Marafioti, jećhe pisarkaće e armenijaće thaj řusicki korenosa, saji si vi pianistka e klasičnone edukacijasa thaj vi kerel sinematografija. Zala angle o xaimos katar e Sovjeticka thema i dešupandže bršendji Oksana mučisalji pire familijasa an foro Los Angeles. Laći humoristićko thaj reflektirime autobiografija andar lako čhavoripe thaj sar voj barili, kodo prezentiril jek tinejdžerica.Akaja del-pe godji katar e prezentacije pire muzičarjendje familjasa ane gavutne USSRaće regijonura, mislindo pe pire nade, sune, thaj konfliktura sar imigrantorka. Bisentimentalno voj prezentiril jek amerikako khetanipe e Romengo, sae, pe isto vrjama, mandjen te araćhen pire tradicije thaj mandjen vi te asimilirin-pe.
E Oksana Marafioti sî jek amerikanicko avtorka kaj sî la řomane řusijakê thaj armenijakê řêdêčine.Voj sî avtorka kataj knjiga »American Gypsy: …
Aver amerikaće lilvarne, saen si romano koreno, si maškar aver i Diana Norma Szokolyai, i Caren Gussoff, thaj o Will Stenberg. I Diana Norma Szokolyai si jek ungricko-amerikanicko romani autorka thaj performacijaći artistka, saji analisiril romane djiljarne thaj djiljarnja ane piri masterstudijumosi bući (2007), thaj lija nagrade pire poezijaće knjigenca »Parallel Sparrows« [›Paralelni sulumarke‹] (2012) thaj »Roses in the Snow« [›Ruže ano iv‹] (2008). O koreno e Carenako Gussoff si xamime (kalderašicko, rusicko thaj aškenazicko). Ane laći fantastično knjiga (2015), »Three Songs for Roxy« [›Trin djilja pala i Roxy‹], saji iklisti an godola djivesa, arakhas trin priče, sae si phangle jekh averasa. Ano centro ačhel i Kizzy, jek raklori, saja varesae Aliens mukle an jek romani familija ane Seattle, te barjaren la e Roma sar manušni dženi. O Stenberg si o čhavo katar e Amerikaći Romendji aktivistka, e Anna Marie Stenberg. Vov si poeto, muzićari thaj vi ramol djiljandje tekstura.
Anna Marie Stenberg, Permalink
Kanada
Ane Kanada trajin karing 80.000 Roma. O Toronto Roma Community Centre organiziril redovo kulturaće slave thaj literaturaće čitimata. Maškar aver prezentirisalji i knjiga katar i Cynthia Levine-Rasky, publicirime ano berš 2016. Gaja historijaći bući, saji iklisti kodola djivesa, si andar i imigracija e Romendji ane Kanada.
O naućniko thaj autoro, o Ronald Lee, sao bijandilo ane Kanada, ramosarda buhle pala i historija thaj pala e čhiba e Romendji. Maškar aver, vov dija avri jek dikcjonari e romane čhibako ano berš 2010. Leso autobiografijako novelo, »Goddam Gypsy», (angluni edicija 1971), avilo nakhado ane maj but čhiba thaj iklisto 2009 an jek nevo tiražo tala o titulo »The Living Fire / E Zhivindi Yag«.
O Ronald Lee sî jek řomano kanadicko avtoro kaj bijandilo 1934 ando foro Montreal. Pesko têrnimos nakhadja vov ande Bari Britanija thaj palal …
2017 iklisti i antologija »A Romani Women’s Anthology: Spectrum of the Blue Water« [›Jek Romnjandji Antologija: Špektrumo e Plavone Pajeso‹] e djiljanca, esejonca, novelenca thaj artaće bućenca andar jek buhlo špektrumo e kontribucijengo, sae prezentirin e diverzni glasura e Romnjandje ane Kanada.
Rights held by: Lorely French (text) — Paola Toninato (text) — Mozes F. Heinschink (translation) | Licensed by: Lorely French (text) — Paola Toninato (text) — Mozes F. Heinschink (translation) | Licensed under: CC-BY-NC 3.0 Germany | Provided by: RomArchive