E knjiga, saji ramosarda o Latscho Tschawo »Die Befreiung des Latscho Tschawo. Ein Sinto-Leben in Deutschland« [»E mukipe katar o Latscho Tschawo. O trajo jećhe Sintoso ande Njemačka«] iklisti 1984 thaj sasa o angluno raporto jekhe romeso pe njamcicko čhib. Ande gaja knjiga o autori ni ramol pala pire holokaustose memorije, deso pe problemja, sae si o resultato e eksperimentoso te mothol katar e traumase eksperiance ande Auschwitz:

Jekh berš maj palal i Philomena Franz ramol katar pire holokaustose memorije ande knjiga »Zwischen Liebe und Haß: ein Zigeunerleben«. Ando detailo mothol voj katar o xasaripe pire phejako, pire dejako thaj avere familijaće membrongo ande KZ-ura. O ramope e tekstoso ćerdol-pe terapija pala i autorka thaj del laće bisim o šajipe te konfrontiril-pe e traumenca, sae trubulas te trpil. E knjiga katar i Philomena Franz si spektakularno odolese, so e autorka del e čitarnose e šansa te sićol, saji voj si. Pe isto vrjama voj putrel importantni dikhimata ando kulturalno identiteto e Sintongo thaj Romengo na numa andar i deskripcija pire familijaće trajoso ane vrjama anglal o dujto baro svetoso maripe thaj andar e eksperiance ando KZ, voj sikavel e elementja romane kulturaće thaj identitetose, voj sikavel o trajo e familjengo angla o lageri, pire eksperiance ando KZ sar Sintica, thaj piro trudo, te ramol voj piri kulturaći historija sar njamcicko Sintica, sar kotor katar generalno njamcicko historija.

I Philomena Franz sar angluni ramosardasas katar o holokausto, vi aver Sintondje thaj Romendje autorja, sae ačhile džuvde, djele pala late thaj lije te ramon. Butivar profesionalni autorja thaj historičarja dije len dumo. Godola narativura ni ćeren numa deskripcija katar e eksperiance ando holokausto, nego vi katar o džuvdipe, katar i historia thaj kultura e Sintondji thaj Romendji ande Njemačka anglal thaj palal o trito rajx.

O Alfred Lessing ramol ande »Mein Leben im Versteck« (1993), sar vov tharda xoxajimatenca pe sama pire romane identitetoso, te ni aresel ando lagoro. Ande akaja daravni situacija nas le numaj frustracije e ćhinde asistencijatar, nego vov pindžardilo vi o haćaripe, te xasarel svako siguripe thaj svako koreno e njamcickone themesa, sao već sajekh sasa ande špecifično konekcija e kulturasa thaj tradicijasa bute Sintondje thaj Romendje.

O Walter Winter ramol ande »Winterzeit. Erinnerungen eines deutschen Sinto, der Ausschwitz überlebt hat« (1999) katar piri deportacija ando »cigansko logoro« Auschwitz-Birkenau thaj pala godova sasa bičhaldo ko marimaso fronto te marol-pe ano paluno ćerćardo maripe kontra e rusijaće vojskaće grupe, sae ispide angle.

Aver džene, sae ačhile džuvinde, publicirisarde pire raportura po agor katar o berš 1990 thaj po početko katar o berš 2000, sar vi o Lolo Reinhardt »Überwintern. Jugenderinnerungen eines schwäbischen Zigeueners« (1999); sar vi i Anna Mettbach thaj o Josef Behringer »›Wer wird die nächste sein?‹ Die Leidensgeschichte einer Sintezza, die Auschwitz überlebte« (1999) thaj o Josef Muscha Müller »Und weinen darf ich auch nicht ... Ausgrenzung, Sterilisation, Deportation – Eine Kindheit in Deutschland« (2002).

I konekcija thaj evolucija bute raportondje katar manuša, sae ikliste džuvde andar e KZ-ura, thaj o romano čačimatango miškipe e Romengo ande Njemačka, sao sigo barilo, si verovatno maj but evidentno ani autobiografija katar o Otto Rosenberg saji iklisti 1999 »Das Brennglas«, thaj saji sasa publicirime vi pe englizicko čhib talaj titula »A Gypsy in Auschwitz« ando isto bêrš. O Otto Rosenberg fajdisardja piri autobiografija te sikavel e prerasude kontra e Sinti thaj Roma, sae egzistirisarde ande Njemačka maj dur. O resto pire trajoso vov mardja pe pala o priznaipe e holokaustose viktimura e Sintondje thaj Romendje thaj pala jek kompenzacija pala e manuša, sae nakhade e lagerja.

Vi lesi čhej, i Marianne Rosenberg, saji putajli piri imposantno karijera sar djilabarni, kana voj sasa dešupandže bršendji čhej, ramosardja jekh autobiografija e titoloso »Kokolores«, saji iklisti 2006. I ako laći muzikaći karijera ačhel ano fokuso, voj mothol vi pala gova, sar sasa, te bajrol sar čhej jećhe dadeso, sao iklisto džuvdo andar o holokausto. Akava demonstriril, sar bari si i persekucijaći učhalin e Sintondji thaj Romendji ando trito rajx, saji peli po trajo thaj pe godja e Romendje.

I Dotschy Reinhardt mothol e čitalacese ande piri knjiga, saji iklisti 2008, »Gypsy. Die Geschichte einer großen Sinti-Familie« pire trajostar sar muzičarka, ali vi pala gadava, sar zurali sasa i influencija laće familijaće eksperiancengi sar Sinti ande Njemačka pe piro trajo thaj pe piro aćaripe. Voj del-pe ašare kontra o još uvek dominantno stereotipo e khandine, kriminalni thaj bipaćavne »Zigeuner«.

Kol djesendar iklisti i knjiga katar i Anita Awosusi »Vater unser: Eine Sintifamilie erzählt« (2016). Gajda sar i Marianne Rosenberg thaj i Dotschy Reinhardt ramol vi gadaja autorka, kadići zurale si e holokaustose efektura vadže po dujto generacija e Sintondje familijendje ande Njemačka pala maripe. Sar ka e Romane lilvarnendje andar i Austria sae ramon pe njamcicko čhib, javil-pe vi ande literatura e Sintondji thaj Romendji andar i Njemačka o duxo e Auschwitzako. Vi von mothon na numa katar e historijako slučajo, katar i memorija thaj e trauma, nego vi katar o svakodjivesutno trajo, katar e kulturako identiteto thaj o haćaripe kaj trajin ka piro ćherutno them, i Njemačka.

Rights held by: Marianne Zwicker (text) — Mozes F. Heinschink (translation) | Licensed by: Marianne Zwicker (text) — Mozes F. Heinschink (translation) | Licensed under: CC-BY-NC 3.0 Germany | Provided by: RomArchive