La Ceija Stojkasa prinźandilem ando marto 1991 ando kulturalno centro Amerlinghaus (Beči), kana gêtosardem laki maj angluji egzibicija »Bilder aus dem Leben der ‚Romni‘ Ceija Stojka«. Kana ašundem la pe egzibicija, sar vorbijas pa pesko trajo, sas mangê anda jekh klaro, kê kaća egzibicija sî te avel numa o teljarimos kata maj but egzibicije. La Ceijaki arta sî desja phangli le Řomengê thaj Sintonengê progonosa le Hitleroskê manušêndar thaj reflektiril les. Anda sja kodja sas thaj sî źi adjes importantno, te avel laki bući permanento pîterdi la publikakê. Sîgo andem e decizija, te sîkavav jokhar bêršestar jeg nevi egzibicija pa kadala řomnjaki bući, savja sas antrego pesko trajo le Auschwitzosko numero tetovirime po vas.

Marturongê vorkšopur la Ceijasa Stojka kata 1992 źi 2012 ando Amerlinghaus

Mangê sas importantno, te źanen vi têrnimata o trajo la Ceijako thaj le Řomengi historija, kaj sî cîrtime ande lako trajo thaj vi ando trajo laka familjako.

De kataj primovara 1992 ankêrdjam amare anglune vorkšopur la Ceijasa ando Amerlinghaus ando ramo kata l’ projektur »verein exil«. Ando bêrš 1993 ankêrasas već deš marturongê vorkšopur, pala kodja deš-u-panź thaj maj palal ankêrasas bêršestar 30 marturongê vorkšopur. Anglamizmeri avelas jekh trine časongê vorkšopo pala jek školaki klasa - de kata oxtoto stepeno, kodja bušel, le učenikur sas minimum deš-u-štare bêršengê.

Svako vorkšopo teljardja jekha skurtona historickona introdukcija paj rig kataj moderatorka. Pala kodja angêrelas e Ceija le učenikon perdal e egzibicija thaj vorbilas partikularno pa phirimasko Řomengo trajo thaj vi pa kodja, sar preživisardja voj trine Hitleroskê KZ-ur. Pala kodja sas le učenikon e sanša, intensivno te den duma la Ceijasa thaj te puśen la puśimata.

Pala jek pauza ankêrelas pe jekh cîrtimasko, makhimasko vorkšopo. Le učenikur kêrenas akvarelur, ande lende cîrtonas kodja, so majinti ašundesas. E Ceija phirelas řîndo-řîndostar, motivirisarelas le učenikon thaj sîkavelas lengê sar te cîrton thaj te makhên pengê patretur. O projekto agorisajlo kodolasa, kaj ankêrdilo jek řomani slava, kaj sas akharde savořê školakê klase thaj kaj sîkadile le učenikongê patretur pe ‘g egzibicija. Anglamizmere khêlenas duj řomane ansamblur thaj la školakê učenikur anzarenas la Ceijakê pe bina kata o Amerlinghaus sar najisimos pengi kreativno bući, kaj von kêrdesas kethane. Ka 16. juni 2010, le učenikur kata jek školaki klasa (AHS) kêrde la Ceijakê jeg baro surprizo thaj anzarde lakê jeg »arakhimaski raxami« kaj von lakê kêrdesas. Pe raxami arakhadonas suvde motivur anda la Ceijako trajo. Kodja kêrde, kê e Ceija svako data agorilas peskê vorkšopur le vorbenca:

Maj but de 20 bêrš ankêrelas o »verein exil« la Ceijasa marturongê vorkšopur pala školakê klase ando Amerlinghaus. Maj but de 12.500 učenikon sas kadja e šansa, te ašunen personalno anda la Ceijako muj, sar trajinas le Řom angla (thaj pala) o holokausto, thaj če nekazo thaj teroro musaj sas te řêvdin ando režimo le Hitlerosko (dikh vi jeg intervjuo la Ceijasa).

De kata o bêrš 1993 ankêrdol jeg bari Řomengi slava ande avlija kata o Amerlinghaus. Kaća slava ando bêrš 1993 sas o teljarimos tomnako performacijako řîndo le fokusosa »Řomani - Kultura«.

Egzibicije, literaturakê ginavimata, lekcije, vorkšopur thaj projektur kata o teatro »roma.klang.theater.exil.« ankêrdonas. E Ceija Stojka sas prezentno źi ka peski moartja svako bêrš pe svako slava thaj sas ando fokuso la slavako. E slava pîterdolas la egzibicijasa, kaj sîkadile la Ceijakê maj neve patretur. Le anglune bêrš djilabalas vi e Ceija duj, trin řomaja gilja sar gilabaitorka, kana lako familjako ansamblo »Amenza Ketane« kêrelas e muzika.

So motholas e Ceija pa pesko trajo ande l’ but vorkšopur, dokumentirisarasas po audio rekordingo. Ando bêrš 2008, kana slavisardja e Ceija pesko 75. bijandimasko djes, ankaladem laki knjiga »Auschwitz ist mein Mantel« ande »edition exil«. Ande kaća artaki knjiga arakhadon 80 alome uljeskê thaj akriloskê patretur thaj vi but grafike. Paša kodja arakhadon ande kaća knjiga vi kotora kataj Ceijaki biografija, kaj voj mothodja la ande peskê vorkšopur. Vi vuni poemur latar arakhadon ande knjiga. Specifično o poemo »Auschwitz ist mein Mantel« (›Auschwitz si muro zubuno‹) kaj sî vi o titulo la knjigako, sî but impresivno. E Ceija kêrdja kado poemo, kana sîmas late khêre, te alov patretura palaj egzibicija, savi sas te avel. Voj thodja angla ma khanjaki zumi thaj šax řomano. Paša sa kodja improvisardja voj o teksto kadale poemosko, kaj pe sîdjar ramondem me pe xêřtija.

E Ceija, marturo thaj artistkinja, sas jeg fenomenalno źeji. Kana delas duma, nas lakê vorbe komplicirime, numa čačikane, pîterde thaj xarane.

Kana źavas late, lavas manca mindig jek karandaš thaj kak xêřtija pala notice. E Ceija sas poetesa la mothoda vorbaki, jek poetesa kaj źanelas but pa trajo thaj paj moartja. Aj specifični sas lakê vorbe pa kodja, sar te preživil pe thaj sar te trajil pe baxtales paša sja kadala źungalimata.

Vorkšopur palaj moartja la Ceijaki – pe la Ceijaki memorija

Ando bêrš 2013 mêklja e Ceija kaća ljuma. De atunčara ankêras le vorkšopur, ande Ceijaki memorija, thaj pe sama kata laki biografija – la Nunasa (a Ceijaki bori), le Hojdasa Stojka (la Ceijako śav), le ansamblosa »Amenza Ketane« thaj le Andreas Holleschekosa, kaj sî muzičari thaj filmosko producento. La Ceijakê divanur šoha te na bistardon!

Po than kata cîrtimasko vorkšopo kêras de akanara muzikako vorkšopo. Le učenikur kêren bući pe trine grupende. Sî len jeg vorbengi lista anda l’ Ceijakê poemur. Von trobun te alon anda kaća lista panź vorbe pala pengê tekstur. Kodola xarne tekstura kam performirin kethane le Andreas Holleschekosa sar »Rap kontra rasizmo«.

O Andreas Holleschek ankêrel e bući maj dur pala vuni klase, kaj maj but interesirin-pe po rapo. Vov kêrel lenca probe, sîkavel lengê o čačikano malado drom thaj snimol le hangoskê vurme ando studio. Po gor le projektosko (ando juni le bêršesko kaj avel) thol le snimke sar playback ka l’ klasengi lajf-performacija pe bina ande avlija kata o Amerlinghaus.

Rights held by: Christa Stippinger (text) — Mozes F. Heinschink (translation) | Licensed by: Christa Stippinger (text) — Mozes F. Heinschink (translation) | Licensed under: CC-BY-NC 3.0 Germany | Provided by: RomArchive