Abstract

E minoritetenge hakaja ki Finlanda crdije formalno te oven prepindžarde ki vrama kotar e 1960 – to šelberšipe. O Romano miškipe pala e civilno čhačimata džala sine vast telal e vast e internacionalno miškipaja pe manušikane čhačimata . E Khetanutne Nacije lije andre/adoptiringje/ i Internacionalno Konvencija pe Eliminacija pe sa e Forme kotar e Rasaki Diskriminacija ko 1965berš¹, sar kotor katar e sikavdi zor katar e Afrikansko-Amerikako civilno hakajengo miškipe. Vi kodo so e Romengo civilno hakajengo miškipe si bazirimo pe akava momentumo, pe kadi vrama e pozitino mangipaja /voljaja/kotar e internacionalno organizacije, o Romano aktivizmo crdela pesko miškipasko anglunipe mamuj e religiozno asimilacijake politike thaj praktike kotar o 1900 berš.

Ko 1940 berš o kriticizmo sine bičaldo pe themeski’sponzirimi religijaki Gypsy Misijaki organizacija, /vazdimi/ kerdi pe 1906-to berš ko Tampere. I Romani agencija thaj o aktivizmo sikavda pes sar balanso ko asimilacijakere politike implementirime kotar e madžoritetako Finsko gavermento.

I avgo Romani asocijacija, Romanien Liitto – Romanengo Staggos sine vazdimi /kerdi/kotar e Ferdinand Nikkinen ko 1953-to berš, sar rezultato kotar e mothovipe pe vi vaš o kriticizmo pe akala politike so kerena sine pes. I Romani asocijacija na resljarda zuralipe vi političko pozicija te lačarel o dživdipa maškar e Finskake Kaale Roma, numa sine butikeripaski funda e javere Romane asocijake, Mustalaisyhdistys, kerdi pe 1967berš, te resljarel zorali pozicija thaj te anel rezultato ko Romane politike vi ki politika, pala e Romanengo Staggos dureder pala jekh deš berš. I dujto inicijativa dijas šaipe e Romenge te ušten thaj te roden jekh thaj jekh/egalno/ šaipena. Sar rezultato kotar akava su duj karakteristike kotar o Romengo civilno miškipe ko 1960 šelberšipe kola so si javereder; kodo si modelo bazirimo pe akcija, inspiracija kotar e Svedisko Romengo aktivizmo thaj sa kodo rodela khetanutni kooperacija e zurale thaj kvalifikuime na-Romencar, kola so kerena buči e Romencar, pe khetanutne cilora.

Khetane ki jekh vrama e internacionalno Romengere phučibaja pala e Finskako khuvibe ki EU, čhuvela pes akcento pe Romano identiteto kova so avela zureder khana, pe 2013 berš, si vazdimo /phutardo/ memorijalno than ko anav odole Romenge kola so mule ko maribe [rom_70007] maškar e 1939-1945-to berš. E inkluzijaki strategija pala e Finskake Roma (2010-2017 berš),mothovel kodo kaj, ‘E programaki vizija si kaj i Finska kotar e 2017 berš si legarutni ki Evropa pala i promocija pe egalno tretmano thaj pe Romane populacijaki inkluzija’. I avgo Romengi strategija kerda cereder te prepindžarel vaj adresirinel e migracijaki dimenzija, i aver repeticija kotar e politikake cilora si te kherel pes buči pe problemora pangle e Romane migrantoncar kotar e EU. Avdive, i situacija e Romencar kotar e čhače rigeski, telune-čhačipaske rigatar kola si ki Finlanda mujil pe kodi situacija so sine nekana e Finsko Romencar ko Švedo.