E projektosko koncepto si bazirimo pala e urgentno/hitno/trubuimata vaš e kritika thaj pharuvipe pe rasako profiliribe thaj stereotipora trujal i lungo historija pala e Roma trujal javeralegalno vi kulturno protikolora, regulacije thaj dokumentora. Gasave političko thaj socijalno fenomenora isi bibahtake vi adadžives, thaj akala phučipena vi dureder buvljxona ko neve protokolija kola so sar rezultato kodolestar kerena etikiribe/markiribe/vi diskriminacija mamuj e javera Romane individue vi komunitete.

E selektirime artistora anena dži ko kerena provokacija/akava brutalno cirklo/krugo. Olengere artistikane projektoncar thaj kotar i pozicija katar e moderno artistikane artistikane bučara, von maren pest e keren vayden socijalno‘order/sistemo’ thaj akarena pe amadmanora pala percepcijengo pharuvipe, korkorutni-percepcija, vi Romengi reprezentacija, deindoj propozalo varesave kontra strategije sar so si pre-hramovdi artoski historija vi revidirimi identitoski politika trujal pre-anavkeribe, buteder kerdi identifikacija, ironija vi avera artistikane resarina.

O projekto Protokolengo Pre-hramoviba: Deibe anav, Prekerde-anava vi Profiliribe lena pesko ciljote te sikaven e garavde modelora kotar e kolonizacija thaj opresija, dena akcento pe na-deibe akale modelenge than te roden neve subjektivitetija pala e Roma kola so ačovena anglal thaj promovirinen i agonističko agencija, solidaritetobayirimo pe javeripa thaj urgentno trubuimata vaš e dekononizacija, pharuvipe pe than kotar e pasivno leibe akseptiribe/kotar e momentalno/akanutni/situacija.

Vi dureder isi bari populacija kotar e individue (themutne vi na-themutne) save si kerde legalno na-vizuelno thaj pandena pesko muj anglal i izolacija thaj anglal olengero bazično hakajengo phageripe. Vi pala kodo te vareko si kovlo thaj našti te nakavel o rasizmo thaj kodoleske našti te ovel baši o koncepto pe post-rasaki societa vaj našti te nakavel e generacisko forme vi o reprezentacijako fleksibiliteto, kodo manuš trubuj te lel i responsibiliteta te vorbisarel pala o na-jekhipe vi i diskriminacija.

E Romengero maripe pala o termino Roma sine majangle buvleder-lendino sar političhko kerde decizije vi akcije ki historija kotar e Romano aktivizmo. O vorbako leibe ‘Roma’ sine lendino e decizijaja kotar e madžoriteta manuša vi obyervatora so lije than pe internacionalno Romengo khedipe pe 1971 berš ko Orpington, Bari Britanija, sar godžaver samali političko decizija te prepindžaren pes e javera grupe, komunitete vi kulturno fenomenija kolen so isi Romano avipen. Kotar kodi vrama dži akana kidijal praktično implementirinel pes akava, o termino ‘Gypsy’ phenela pes sar degorativno džungali vorba vi rasistikano džungalipe.

Buteder restoranora vi dureder kerena vi dena habe telal o anav ‘Gypsy’ te čhiven o akcento pe čhačhune Romane hapena, e Čhačhe rigeskere muzikantora lena o anav sar termino te sikaven i egzotično proviniencija kotar o ritmo vi e muyikako tempo, dži kote e modern diyajnerija sakana lena o anav khana doperena olengere kolekcije varesave buteder važno detaloncar. E karavenenge picture, i rota thaj e aver simbolora lende ki godži stereotipno sar ‘Gypsy’ dživdipasko stilo karakterizirinipela pes e dilipaja.

Vi kodo so e leibasko termino ‘Gypsy’ si klaro kaj na sakana motivirimo vi vorbisardo sar rasizmo, o leibe dureder pe akaja vorba thaj o e vorbako buvljaripe vi distribucija kotar e stereotipno percepcije čhačhes den drumo te kerel pes gindengo modeliribe vi rasističko akcije.

‘Sar si te oves Rom’ mothovel o hačaripe pala o phučipen o Thomas Nagel, thaj kodo šaj te phučel pes vi akate. I buči You Have No Idea Naj tut Ideja si e Selma Selma-nakoro mothovibe. Voj irisarela pes pe urgentno mangin te hačarel pes i kompleksno historija, socio-političko, vi kulturalno palpalutnipe kova so determinirinela/kerela verifikacija/pe Roma sar buteder generalno vi khetanutno denominatoro vaš e javera tradicije vi komunitete (sar te phenas Sinti, Kale, Manush, Gitans/Gitanos, vi javera Roma).

E artistora kerena pes kine/čhinde thaj olakere glasosar cipindoj Naj tut Ideja odoborom glasno sa dži kote tavdela/džala i khelin.

O Thomas Nagel majangle phučela o filozofikano phučhipen ‘Sar si te oves korori čhirikli?’ Ko oleskero lačhe pendžardo jekh thaj jekh anavesko teksto, vi akava phučhibe si vi dureder yuralo thaj čhačutni metafora vaš o na-šaibe te hačharen pes e javera. Numa ko akava teksto thaj projekto dav propozalo te kerav parafraya pe phučibe thaj te pučhav: si čhače odoborom phareste te hačares avere manuše, thaj soske kodo te ovel pala o sa, phučhibe?

Si čhačes e Roma odoborom javera? Naj li akava pučibe invitacija/akharimos vaš vi da jekh esenzionalizacija? Thaj vi kodo te si čhačes, so kerdas akaja komunikacija vi o khetanutno haljovibe odoborom phares ko historikano vi kulturalno kondicije?

Sako jekh manušeski godži si kulturno redizajnirimi, kidijal so numa amaro džanibe vi mangin šaj te angažirinel amen ko ‘amaro preyentiribe angla e javera, thaj anglal amende' te reprezentirinas amen ‘ki čhib thaj gestikulacija, andruni vi avruni’ kerindoj amen javer čhande averendar. O Nagel vaydel sama vaš kodo kaj sa e relevantno fizičko fakte naj dost te den amenge pakivale godžaver mothoviba pea kava phučibe ‘so si kodo te ovel’ javereder, numa kodo čhi gindil kaj natrubuj te šunas, te hačaras jekhe avere, thaj trais khetane.

Ki roš kotar e sigutne kerde bihaljovipa pala o kulturengo leibe avela senyitivno vi diskutabilno te lel pes o termino ‘amen’, egzatno vaš e hev maškar e anavjorako vakeripe thaj akcija savi so džala oleskere dendine vorbasar, specijalno ka zorasar lela pes ‘amen’ katar e privilegirimi pozicija so isi e gadjen (na-Romen) thaj bisterindoj vaš e Thomas Nagel-esko vačaripe vaš o kognitivno našajipe kotar sasto haljovipe, sar thaj so sit e ovel pes varekon javer (vi kana čhuden pes pe rig e kulturakere javeripena vaj pašipena).

Sar te si, o pašipa thaj i empatija šaj si trubuimata pe aporisko relacije te džas dureder te kheras buči trujal ‘amende’ vi khan alas sama thaj gindo kaj našti te ovas paše.

E artistora, aktivistora vi e teoretičarija kola so dena kontribucija ko projekto adresirinena i urgencija phutardes te keren provokacija pe sa e nahaljoviba, stereotipija vi kontraveryije pala e anava so lena pes andre khana adresirinena pes e Romane phučipena, sar vi o relevantno gindipe pala o termino ‘Roma’ o došalipa soske na khamel pes/naj inspiririme te ovel praktikuimo maškar e so duj riga na-Roma thaj kotar varesave Romane komunitete.

O projekto si investirimo ko hakaj te kerel pes konfirmacija thaj te lel pes decizija pala i poyicija pe anav Roma, trujal so o Roma šaj te mothoven si vaj na – Roma, šaj te oven agentura vaš yoraripe vi solidariteto e Romencar. Akava anela dži ko ispidipe vaš e varesavi konkretno kritika pe degorativno vi perorativno terminija, sar so si ‘Gypsy’, ‘Cigani’, ‘Zingar’, ‘Tsigane’ vaj ‘Zigeuner’ kola so glavno funkcionirinena sar stigma, a na sar čačutne etnikane anava, butivar perde e anti-Romane emocijencar.

Thaj pala kodo so naj legalno evident va[ e diskriminacija, dopaš kotar e deportirime Roma kotar e 2009 berš sine čhave bijandime ko Njamco. Kodoleske, o legalno termino ‘repatrijacija’ na reflektirinela o fakto kaj o Njamco sine olengero themesko kher. E Romane čhave sine našalde kotar olengere khera thaj sine ispidime te akseptuin len palpale/olengere anglune dživdipaske trajora bi te aven phučle/biyi olengeri deciyija/vaj mangipaja te kheren kodo, thaj odoleja ka keren historija pe mito vi o khetanutno stereotiporengo imidžo

O akharipe kaj naj Romane anava vi picture kotar e Romane persone ko publično thana, pe džungale Romane picture thaj o leipe degorativno anava vi vorbe, si ki korespodencija e argumentoncar pala e vizuelno kultura pala e buvli influenca kotar e buvle sikavdine picture e problematično konteksteja ko publično thana, numa lela pes vi sar platform te akharel pes pe rodipa vi ulavipa kotar e evidentno socijalno leibe than ko bareder nivelo vaš e relevantno reference pala e važno romane persone.

Kas isi kontrola upral o deibe anava vi anavengo prekeribe, thaj sar akaja zor šaj te lel pes vaš e reprodukcija vi distribucija ko varesave dominantno kulturno vi moralno principora?

Pala o dikhibe kotar o Gilles Deleuze, o avgo momento pe deibe/resljaribe anav si korkoro pala peste ‘o majučo punkto nukta/kotar e depersonaliziyacija’ soske amen resljaras amen e ‘majintezivno dikhibaja/amare sikavibaja/ko momentalno haljovibe kotar e multipliciteto’ savo so si amaro/preperela amenge. Akava projekto čhivela telal i presija i reprezentacija katar e hemmonsko režimija kola si akate nakavena arbitrarno ulavde anava, sar vi trujal internaliyirime strategije kotar e korkorutni – reprezentacija/reklama/kola so čhivena pes upral e individue vaj trujal e nominalne structure.

Varesave aspektora kotar akava projekto sineinicirime kotar e urgencija te adresirinen pes e akananutne kejsora kotar e individualno vi kolektivno relociribe, paldipa thaj deportacije kerde pe te džan peske ko olengere thema khera ko buteder Europakere phuvja. Sar te phenas, Alfred Ullricheski buči sine bazirimi pala e artisteski inicijativa so andas dži ki korespodencija maškar e preyidentka kotar e Künstlerverinigung Dachau thaj e kupatni šerutni katar e Grosse Kreisstadt Dachau vaš e simbolora ‘Landfahrerplatz kein Gewerbe’ [Site vaš e Pirutne: Na Kino-bikinipe’].

Khetane e rotasar vaš o varo o dokumentarno filmo sikavela naformalno privatno khelin kotar o artisto kerindoj komentaro pe trafikongo vordenengo vi drumengo/simbolora ‘Landfahrerplatzkein Gewerbe’, kola so which informirinena kaj e manuša po drumo pirutne/našti te biknen vaj pale te piren ki akaja areja/umal. arn that itinerants are not allowed to trade or peddle in the area. Ki kodi vrama e simbolija sine vi dureder ki funkcija/sine pe than ki Bavaria. Ki buči akala inskripcije si markirime kaj si avrijal kotar i funkcija, cikni akcija kote so sikavela pes kaj gasave neutralno regulative ispidena i segregacija pe Roma Pirutnen kotar e averen.

Si klaro kaj i diskriminacija sar funda pala e etniciteto si arakhli trujal e čhib thaj viyuelno publično memorija, vareso so dela šaipe te zuralel o sakanutno stereotipo pe Roma sar ‘egzotično’ manuša perde dilipaja, khon si sakana ‘ko piribe’. Vi pala kodo so akava šaj te ovel čhačhipe, e Ullrich-ski (vi e Pušija-ski) buči sakavela o fakto kaj akava naj sakana olengeri deciyija pala gasavo trajo.

I rolja e modern Romane artistongi ki egyibicija naj limitirimi num ape vorbisaripe pe anti-rasističko mothovipetha vorbisaripe pala e na-čhačipe/dukavipe, soske o projekto lela i strategija te del pes sugestija pen eve droma vi expresije sar jekh agencisko tipo – i funkcija so sine lendini te kelel o termino ‘Roma’ – te čhivel andre socijalno pharuvipe ko fremo/agenda ko duj riga ko artistora’ ko olengere komunitete thaj ko buvleder konteksto ko arto vi političko institucije thaj ki generalno publičhno sfera.

Vorbindoj pala e kontrvezno phučipena sar o Sead Kazanxhiu (Albanijako Romano artisto) phendas isi košti/cena,pokimos, sar so elokventno sugeririnela. Ki oleskeri video performansa A Choice to Be Made, A Price to Be Paid / Te alusarel pes, e košhti te pokinen pes (2015berš), o Kazanxhiu iranela pes pe phučibe pala o hakaj pe teritorija vi phuv – hakaj so si butivar lendino avri/naj dendo/Romendarko javera kontekstora.

Na numa o alav vi o vakheripe kaj khana ka alusaren, ‘kote si vareso pe soste tumen trubuj te den tumari volja/mangin, vorba’ bayirimo pe citato kotar e Romanijako sociologo Nicolae Gheorghe, kova si panglo e kontradikcijencar kola so ikljoven kotar e kodo so ko čhačerigeske terminora si ‘na klaro definirime’ koncepto pe Romengo barvalipe pala e phuv vi barvalipen. Ki oleskeri buči, o Kazanxhiu metaforično mothovel pala e komplexno implikacije kotar e Gheorghe-sko mothovibe pala o phučibe pe ‘Romani phuv’ [Romani land] kola si kontraverzno.

Ko avgo kotor katar e video o Kazanxhiu kerela peske habe akardo ki Romani čhib shishik, kova so ki Romani tradicija specijalno phuv so lela pes vaš e higiensko ritualora (ko kontrasto kotar e sakanutno haljovipe kotar e čika sar materijalo vaš e vojako). Ki vrama kotar o dujto kotor kelela i rolja sar educirimo Rom (uravdo sar birokrato) kova so astardas o proceso pe negocijacije, vaydela diskusije thaj anela decizije ciljosar te kerel realiteta čhačhutno pesko suno te trail lungeder pe jekh than, thaj kodoleja te stopuil o konstantno tradipe/piripen.

Ko maripe te kerel korekcija pe rasake stereotipija, socijalno na-jekhipa vi (mis)representacije kola so karakteriyirinena amari luma adadžives, e artistongi’ rolja si dikhli trujal olengeri rolja sikavena akala mehanizmora (butivar kidijal so kerena ironično vaj pale buteder identifikacija olencar) thaj khetane avena mamuj pozitivno akcije.

O kolektivno RJSaK bešipaja ko Zurich sine vazdimo pala e simularno trubuimata te anel e naviyuelno rasake džungalipa ki roš so egzistirinena ko jekh maj-demokratikano Europako societako konteksto: Svajco.

I kolektivno grupa anela khetane e Romen, e Sinton thaj e Yenish artiston kola so si avipaja kotar o Švajco vaj Balkansko thema, sar so s ii Makedonija vi i Serbija. Olengere publično khelipena, egyibicije, panelno diskusije, publikacije vi javera aktivitetora producirinena kolektivno vaj kotar e individualno džene kolektivo.

E artistikane projektora kotar e RJSaK’s klaro si e ciljosar te pre-hramoven ‘kotar e phuraneder vrama’ e protokolija kotar e nakanutnipa na numa e artosa vi e Romane kulturaja, numa vi e pučipaja kotar e kulturako identiteto vi e Romenge političko thaj societake kondicijelno ko Švaco thaj averte.

Varesave olengere posterija vi sloganora klaro sikavenai agenda katar e aktivistongi kolektivno grupa. Sar te phenas, akana sigate (Septembro 2016-to berš) e Romengo status ko Švajco na sine sasto pendžardo thaj vi dureder e Roma sine akarde sar ‘pirutne’, thaj ki realiteta o Roma, Sinti thaj e Yenish na resarena sine sasto akseso pe lenge hakaja, so e javere minoritetenge sine dendo, sar so si regulirime e olengere zakonencar.

Serija kotar e kerde khelina vi javer projektora thaj posterija (sar te phenas 1 Roma Dada Manifesto thaj Hakirimi Artoski Historija, so duj kerde ko 2016-to), o RJSaK lijas than vaš e Roma thaj olengeri artistikani buči ki artistikani historija. Nesave kotar akala projektija vaš e korkorutni-historiyacija sine kotor katar e khedina pala e shelberšipaski komemoracija kotar e Dada ko Zurich, Dada Manifesto (1916).

Akala thaj avera RJSaK-ere aktivitetija (kolendar nesave sine čhuvde ko kerde pararelno khedina ki Europako artesko bienale Manifesta 11) sikavde e buteberšesko najibe kotar e artistora kolen isi Romano avipen kotar e arteski historija.

Vi pala e lendine džanipa pala e arto savo so egzistuil kotar e Romane artistora ko javera medije, akala kotora naj samaja khedime, sistematiyirime thaj dende avri/publikuime, thaj kodoleske i glavno arteski historijanašti te prepindžarel khon si e čhačhutne zurale vi relevantno Romane artistora.

The rewriting of art history protocols is therefore as relevant as the legal and political protocols, but of course one cannot be thought without the other because art history cannot be rewritten without systemic societal changes.

Akava projekto kotar e vizuelno artoski sekcija kotar o Romano Arxivo phenela o panglipe kotar e javera protokolija vi reciprocitetično sistemsko relacije maškar e javera teoretsko discipline, artistikane praktike vi medije, sar vi sar e političko, societake vi e kulturake regulacije regulirinena vi konstruirinena.