Ambivalentno politika mamuj e Rroma

Ande Latvia e Njamcura kerde antirromani politika savi sas but ambivalentno thaj kerelas bilačho spektrumo, astarindos kotar o relativno tolerancija ande nesave provincije, sa dži ki eksterminacija thaj mudaripe ke avera thana. Pe kadala buća došalo si o kanuni vaš e Rroma ko RKO so andas thaj angle nakhlas ki vrama kana sas i okupacija. O angluno masovno mudaripe sas ko 5. Decembro, 1941 kana e njemcikani Siguritaki Policija dijas puške šel Rromen kotar o Libau (Liepāja), inicirime kolesa kaj e Rajhesko Komesari vaš o Ostland Hinrich Lohse po 24. Decembro andas jekh dekreto (datirimo palpales ko 4. Decembro te šaj te jertisarel o baro masovno mudaripe ando Libau, sar so čačimasa phenel o Michael Zimmermann). Ande kodi decizija (Erlass) si e »Zigeuner kola so phiren ando them« bilačhe elementora so buhljaren o nasvalipe thaj si manuša so či kamen te keren buti thaj si bipakivale. Kodoleske, von trubuj »te oven tretirime sar e Bibolde« – kodo phenel: te oven mudarde.

Buhlo politikako keripe

O fakti kaj o Lohse či lepardas e bešutne »Zigeuner«, vi kodo so e Rroma mudarde ando Libau bešenas ande forura, e telune amtonge dijas šajipe vaš o buhlo politikako kereipe. E njemcikani Siguritaki Policija ande Latvia andas decizija kaj e Rroma save trajin pe jekh than, keren buti thaj naj olen kriminalno dosije, šaj te oven tretirime sar regularni lokalni manuša, dži kote palem i Regularno Policija phandelas e »Zigeuner« bizo te kerelpe kadi diferencija.

Masovni mudaripa

Maškar o 1942 thaj 1943 upral e Latvijake Rroma sas kerde buteder masovni egzekucije. Ande nekobor provincije, lendos kate vi e Rositten (Rēzekne) vie Windau (Ventspils), o masovno mudaripe sas apsolutno kerdo upral sa e Rromani populacija. Numa ande Mitau (Jelgava) 810 Rromen mudarde dindos puške. E njemcikani Siguritaki Policija, ažutipasa kotar e Ordinarno Policija e lokalni grupenca, mudarde tele-upre dopaš i rromani populacija ande Latvia. E Rroma so naj sas mudarde sas telal i zurali kontrola, sar so sas i konfiskacija pe lengi phuv thaj sa olengo barvalipa, policijaki observacija, na dedno šajipe te paruven o than, thaj – pe jekh dokumentirimo falo – zorasar kerdini sterilizacija. Ki jekh vrama, e Rromane čhavore kotar themutne familije ko Talsen (Talsi) thaj ande avera kotora katar o them šaj sas te džan ande Latviake fundavne škole. Gasavi situacija, kana ko jekh Latvijako regiono e Rromane čhave šaj te džanas ande škola, ko aver regiono kerelaspe masovno egzoduso, si tipikano vaš e vrama kotar e Njamcongi okupacija ande Latvia. E maj odorutne sikavipa trubuj te koncentririnenpe upral kadala kontradikcije.

Naj somdasne kotar o oficijelni komemoracije

Pala o maribe ki Latvia e rromane jažura naj sas somdasne kotar o oficijalni komemoracije. Nesave NS-džungalimata mamuj e Rroma sas vakarde ko krisi so e Njemcora kerde o dukhaviba pe Litvijaki teritorija, numa relativno khelde cikni rola po krisi. Dureder, kote naj nijekh monumento vaj komemoracija vaš e mudarde Rroma. Ko 2015 berš i angluni specijalno dikhljarni pe akija tema sas prezentirime kotar o »Romano Kulturako Centro« pe Lilaribaski Akademija pe Latvijako Univerziteto ki Riga thaj pala adava ande avera latvijake forora.

Rights held by: Martin Holler (text) — Sarita Jasarova (translation) | Licensed by: Martin Holler (text) — Sarita Jasarova (translation) | Licensed under: CC-BY-NC 3.0 Germany | Provided by: RomArchive