E Sinturi thaj e Rroma sar »averutni rasa«

E politikane agitacije, rasasa motivirime ko njemcikano Rajho majanglal resle e Biboldengi populacija savi sas majbari minoriteta savi kerelas trujal 500.000 manušen. Džandos pala e »Nirnbereske kanunija« andine ko Septembro 1935 berš, e Sinturi thaj e Rroma klasificirime sas sar »averutni rasa«. Kotar o 1936 berš ko Berlino bešutno »Rasako-higijenikano thaj manušengo-biologikano sikljarimasko bućako than« kerdas kompletirime informacije. Kerindos kethanutni buti e »Rajhoske centralasa vaš o mamujipe pe Zigeuner-manuša«, so sas ko Rajhesko siguritako amto, sigo sas sa e minoriteta evidentirime, kotar e fošne dži ke phure kerdi si rasaki-biologikani evidencija. Ko sas numa jekhvar ando dosije sar »Zigeuner« hramome, naj sas šansa kotar o nasul te našel.

Kotar o 1935 berš, milje tha milje Sinturi thaj Rroma sas phangle thaj astarde ande lokalutne phanglipaske Lagerja. Ko nilaj 1938 berš, nekobor šela murša sas deportirime ande Koncentracijake Lagerja. Ke anglune faze kotar o nasulipe, angluno akcento sas čhuto pe bućako ačhadipe, thaneski thaj bešipaski izolacija thaj granica, mesalake ande škole.

Deportacije

Kana e Njemcora kerde okupacija pe Polska ko 1. Septembro 1939, i Nacistikani »Zigeuner-politika« džalas pe kodo te kerel kompletno deportacija. Anglunes ko Maj 1940 berš, trujal 2.500 murša, džuvlja thaj čhavore sas deportirime ki okupirimi Polska. Po 16. Decembro 1942, o šerutno kotar o SS o Heinrich Himmler dijas komanda te kerelpe deportacija e Sintenge thaj e Romenge ko Koncentracijako thaj Mudaribasko Lager Auschwitz-Birkenau. I komanda sas dendi ko Rajho thaj ko nekobor okupirime thema. Ke Februaresko agor 1943 thaj pala adava, trujal 22.700 Sinturi thaj Rroma sas deportirime ando Auschwitz; 63 procentora olendar avile andar o njemcikano Rajho (thaj paša 14 procentora avile andar e Austria), 21 procentora olendar sas andar e Bohemija thaj Moravija, thaj 6 procentora Polskatar, e avera 10 procentora sas kotar e aver nacionalitetija vaj bithemutne. Numa vaš e nekobor čhona e džungali bešipaski situacija ando Auschwitz-Birkenau ande meribe majbut kotar e milja manušenge. Paša 3.000 Sinturi thaj Rroma sas bičhalde ande avera Koncentracijake Lagerja te keren zorasa buti. Ki raći kotar o 2–3 Avgusto 1944 berš, e palune phandavde manuša, majbut olendar nasvale murša thaj džuvlja korkori pe čhavorenca, mudarde sas ande gaseske sobe (Gaskammern) ando Birkenau.

Zorasa kerdi sterilizacija

Pe okola so naj sas deportirime, kerdi si zorasa sterilizacija. Paša 2.000 Sinturi thaj Rroma sas jažura kotar akava, po hari kerdo genocido. Gindilpe kaj si duj trina kotar sa e njemcikane Sintura thaj Rroma mudarde ko akava periodi nakavdo telal o Nacionalsocijalistikano legaripe.

O Njemcikano Rajho lijas pe peste o došalipe pala e sa kerde mudaripa upral milje thaj milje Rroma ko sa e Evropake thema telal olengi okupacija vaj aneksija, thaj butvarnes dijas zor ande kolaboracijenge thema te kerdonpe džungalipa mamuj e Rroma.

Docne komemoracije

Pala o 1945 berš, o Samudaripe naj sas prepindžardo dešberšenca, thaj e kerde nasulimata naj sas buvleder sankcionirime. But manuša so ačhile dživde kotar e maribaski vrama ačhile bi e kompenzacija. E rodipa džanas lungeder thaj phareder te šaj te iripe i sama pe akija tema. E pharuvibaski perspektiva avilas kana crdije e miškipa pe manušikane civilni hakaja keridnos protestija mamuj e diskriminacija so džalas, čhuvindos roš po genocido. Numa kodo kerdilaspe ko 2012 berš, kana sas ando Berlino putardo o memorijalo pala e Sintengo thaj Rromengero Samudaripe telal o Nacionalsocializmo, thaj e buća so ačhile ki godi pala o genocido avile anglal e jakha ko avutnipe thaj sakana ka ačhen ki politikani kultura ande Njemcikani Federalno Republika.