Pala e manušengo genibe kotar o 1939 berš, ande Sovjetengi Unija trajinas 88.242 »Cigani«, olendar 61.262 džene ande Rusijaki Sovjetikani Federativno Socijalistikani Republika (RSFSR). Vi adava so e Rroma preperenas ke majcikne minoriteta, von sas čhuvde ande Sovjetikani afirmacijaki progameski akcija vaš e »palpalutne nacionalitetora« kotar o 1920-enge thaj1930-enge berša: e Rromane aktivistora vazdije »Sa-Rusijaki Ciganengi Unija« (1925-1928), kerde e rromane čhibaki alfabeta te šaj te publikovin žurnalora thaj lila, sas phravdo o but pindžardo Moskvako »Themutno Ciganengo teatro ›Romen‹« (1931) sas kerdi propaganda te kerdolpe »nacionalutno Ciganengo kolkhoz-miškipe«. Numa ko nekobor regionora ko RSFSR sas majlačhes implementirime e Kolhozura (kolektivni farme), sar so si o Smolensk thaj o upruno Kavkaz.
Rusija
Okupacija: Maškar e zoravni buti thaj o mudaripe
Ki vrama kotar e Njemcikani invazija pe Sovjetengi Unija ko 22. Juni 1941, numa jekh kotor katar e RSFSR pelas telal i okupacija, čhuvindos andre thaj e rromani populacija so trajilas kote. Pala e Sovjetikani rig, milje terne Rroma gele ki Loli Armija, thaj nesave olendar lije uče pursaka. Kaj o fronto sas pašes, e okupirime thana ko RSFSR ačhile telal i njemcikani armijaki administracija. E Njemcikani Armija (Wehrmacht) sas buhli pe but bari teritorija ko trin armijake zone: Upruni, Centralno thaj Teluni zona. Ande butvarne oficijalni komande, e Wehrmacht-eskere komandantija kerenas diferencija maškar e bešutne thaj »phirutne Zigeuner«. Dži kote e bešutne šaj sas te len peske buti, e phirutne sas hapsime thaj dende ki Siguripaski Policija vaš o »maj odurutno tretmano« (mudaribe).
Sistematikano Samudaripen
Ke anglune okupacijake čhona, o Wehrmacht thaj e Siguripaski Policija kerde bare džungalipa upral e rusijake Rroma, numa ko nilaj 1942 o masovno mudaribe lijas sisitematikano karaktero, kana ke sa e trin armijake zone o numero kotar e »Zigeuner akcije« sigate barile thaj na kerelaspe diferencija maškar e bešutne thaj e phirutne Rroma. Ande etniko hemime Kolhozura, e Rroma sas sistematično selektirime thaj mudarde, so sas majpendžardo ando Smolensk regiono. Specijalno kejso sas pe sudutnirig kotar o RSFSR, kote so e »armijaki grupa D« (Einsatzgruppe D) kotar e Siguripaski Policija thaj o SD ko periodo pala o nilaj ko 1941 berš astarde te mudaren i Rromani populacija bi te keren olenge identifikacija. Ko Decembro 1941 i mobilno mudaribaski Jekhin reslas dži ko Krim, kote so sas kerdo paralelno masovno mudaripe vi upral e Rroma vi upral e Bibolde.
O džanipe vaš kodo savo si o numero rromane jažurengo ki Rusija džal dureder thaj dži akana o numero trujil kotar e 4.000 dži ko 20.000.
Ekstra themeski Komisija
Pala o Maripe, i Ekstra themeski Komisija kotar o RSFSR kerdas konkluzija ando pesko rodimasko reporto kaj e Njemcikane okupatorja kamenas te mudaren sa e Bibolden thaj e »Cigani«. Kado džanglipe na kerdas spidipe upral e oficijalno komemorativno kultura ande Sovjetengi Unija, kote so aver jažurenge grupe kethanes si čhuvde ando generalno termino sar »pakivale Sovjetenge themutne«.
Inicijative vaš o memorijalo
E Moskvako teatro »Romen« korkores mangelas te kerel komemoracija e rromane jažurenge thaj e herojenge, nekobor teatroske kotorenca thaj ažutisardas te kerdol komemorativno than ko Aleksandrovka paša o Smolensk ko 1980utne berša. Bibaxtake, o impresumo vaš o memorijalno than sas ko tipikano Sovjetikano stilo, kaj pala e 176 Romane jažura, so sas mudarde kotar o SS ko Aprilo 1942, naj sas lepardo olengo etnikano identiteto.
Rights held by: Martin Holler (text) — Sarita Jasarova (translation) | Licensed by: Martin Holler (text) — Sarita Jasarova (translation) | Licensed under: CC-BY-NC 3.0 Germany | Provided by: RomArchive