Ko 1941 i teritorija kotar e adivesutni Serbija sas okupirime thaj ulavdi maškar o Njemcikano Rajho thaj oleski alijansa. Ki vordorig, o regiono kotar i Bačka sas astardo katar o Ungro, dži kote o Srem perelas telal e kroacijake fašistja; ki sudutnirig e Bulgara lije o disjosudutno kotor, dži kote sa o Kosovo thaj Metohija čhute sas telal i Bari Albanija. Ande centralno Serbijako than, e Njemcura vazdije pesko armijako okupacijako sistemo, vi ande Banatesko regiono telal i lokalno etnikani njemcikani minoriteta, thaj kerde zuralo kolaboracijako governo. Na džanglolpe e Rromengo numero so trajinas pe akaja teritorija vakerdi sar »Teritorija kotar armijaki Komanda ki Serbija«. Ande kodi teritorija okupirime ko aprilo 1941 berš, pe nesave džanimata kote bešenas trujal 60.000 Rroma.
Serbija
Čorole dživdipaske šajimata
Šaj te phenelpe kaj sa e Rromani populacija trajilas telal but čorole šajimata. Numa jekh cikno numero šaj kerenas trajosko ajluko perdal i buti sar phirutne kino-bikinibarja, von bešenas ande foronge mahale vaj ande cikne forura vaj ande gava. Majbut olendar sas bi bućako, nesave kerenas buti sar gavutne, muzikantja, grastenca, vazdenas khera vaj kerenas buti sar sezonake bućara. Specijalno ande bare forora sar so si o Belgrado, von sas majčore manuša. O proceso vaš i emancipacija šaj te dikhel pes numa ko nekobor misala, sar ando Belgrado, kote so e lokalni rromane asocijacije ikalde pesko žurnalo thaj vazdije vasni kulturake inicijative ko vrama angleder o Maripe.
Anglune njemcikane džungalipa mamuj e Rroma
E njemcikane invazijasa paruvdilas i Rromengi situacija ande Serbija. Numa duj čhona pala i okupacija lije te kerdon džungalipa mamuj e Rroma. Vaš olende si kerde regulative save si andè vi mamuj e Bibolde: musaj sas te legaren galbeno faša po vast, pe themutne thana našti džanas thaj themutne buća te len (medicinaki griža, themutno transporto). Ko kerelas buti ko foro sas paldime kotar i buti. Sigate, akala regulative istarde si pe Rroma save našti mothavenas pesko bešutno than, šaj odoleske kaj phares legarenas akala regulative thaj sas kritično vi i situacija e partizajenca. E Srbijake kolaboratorja kerenas i kontrola thaj realizacija vaš e anti-Biboldenge thaj anti-Rromenge regulative.
O murdaribe e phangle manušengo
Kaj jekh bari konfrontacija sas ko zuralo partizajengo miškipe, po 16. Septembro 1941, o Wilhelm Keitel, šerutno kotar e upruni komanda e njemcikane Armijako (Wehrmacht), dijas komanda te mudaren pes 100 phangle manuša vaš e jekh mudardo njemcikano askeri thaj 50 vaš sako pusavdo askeri ande sako than kaj e partizaja sas aktivni. E armijako komandiri kotar e Serbia pala kodo dijas komanda te mudaren pes e komunistora, murša Bibolde thaj e Rroma. E Rromengo Samudaripe lijas than ko paluno Septembresko kotor, thaj specijalno ko Oktobro, ando Šabac, Kragujevac thaj aver thana. Ando Belgrado, ko paluno Oktobresko kotor, e Nemcora thaj e manuša so žutisarenas olen, kedije e Rromen andar o Koncetracijako Lager Topovske šupe te mudaren olen. Ko avutne divesa trujal 1.500 manuša sas mudarde. Ko Decembro sas mudardi jekh grupa kotar e 300 Rroma ando Leskovac, thaj ko Februar 1942, nekobor Rroma sas puške dende ando Niš.
Phanglipa
Vi e romnja vi e čhavore sas phangle. Ando Belgrado sas legarde ando »Judenlager« (Biboldengo Lager) Semlin, jekh Lager vaš e bibolde džuvlja thaj čhavore. Vi kodo kaj bukadar Rroma sas mukhle pe slobodija, kola so šaj mothvenas po bešimasko than, nekobor šela olendar bokhatar mule, vaj sas mudarde kethanes e Biboldenaca ke specijalni gasoske vordona.Z
Pala o 1945
Kaj vaš akija tema o sikljaribasko intereso naj kobor zuralo, našti te delpe čačo numero kobor Rroma sas mudarde. Vaš i vrama kotar o 1941 thaj dži ko avgo kotor 1942 šaj te lepardol jekh numero kotar e 2.500 mudarde manuša. Ki akanutni vrama našti te čačikardol sas li e Rroma resimasa tradine te keren zoravni buti, sas li deportirime vaj sas olenca segregacije kerde.
Vi kodo kaj e Jugoslavijako governo prepindžardas e rasasa motivirime mudaripa upral e Rroma, khonik naj sas ikaldo angla o kris vaš kodo so kerdas gasavo kriminalo.
Ki Republika Serbija, o Samudaripe pe Rroma sikaven nesave monumentura thaj table (Leskovac, Kragujevac, Koncentracijako Lager Topovske šupe ando Belgrad, thaj mudaribasko than Jabuka). Kotar o 2010, palikerindos e themeske amtorenge thaj e rromane organizacijenge, o 16. Decembro godetipe sar o dindo-godjako Dives vaš e mudarde Rroma ando Dujto Lumako Maripe.
Rights held by: Milovan Pisarri (text) — Sarita Jasarova (translation) | Licensed by: Milovan Pisarri (text) — Sarita Jasarova (translation) | Licensed under: CC-BY-NC 3.0 Germany | Provided by: RomArchive