Granicengo phandipe thaj paldipe

E kanunesa vaš e phirutne Manuša kotar o 1850 berš, e phirutne prakticirinenas sezonako kino-bikinibe pe droma, numa kodola džene so ko jekh periodo kerenas buti sas telal i kontrola kotar e themeske šorutne. Kotar akava kanuni sas dukhavdi bari grupa kotar e lokalni Jenišora kola so trainasa ko Švajco, pe olengo identiteto sas kerdi kontrola te šaj delpe olenge te oven bešutne ki Švajcski komuna. Odori von resljarde peske themutne hakaja, numa sas telal i bari diskriminacija kana kerenas peski profesija. E but cikneder grupenge kotar e Sinturi thaj Rroma sas puterdes vakardo kaj si bimangle, kaj »naj Švajcoske« thaj kaj ka oven paldime. Ko 1906 e granice sas permamentno phangle vaš e avrutne manuša sar e Jenišenge, kadija vi e Sintorenge thaj e Rromenge. Ki jekh vrama sas ikaldi avri direktiva savi so phenelas kaj na delaspe vaš e »Zigeuner« te resljaren e tranportengo serviso e trenosa vaj palem plajasa ko panesko trensporto. E policijako anavno »Zigeuner registro« crdijas te kerelpe angleder o Angluno Lumako Maripe. Ko 1914 berš e »Zigeuner« bešenas ko Švajco numa sas phangle thaj paldime kotar o them. Akava phenelas kaj numa nekobor Sintikane thaj Rromane familije bešenas ko Švajco. E granicengo phanglipe vaš e »Zigeuner« sas čhindo angluno drom ko 1972 berš.

Rasistikani selikani politika: e čhavorengo lendipe kotar e Jenišora

I diskriminacija pe Sintura, Rroma thaj e Jeniš mothadolas perdal o garavdo ciljo ko buvleder konteksto vaš o resljardo eugenikano diskursko. Lendos telal i sama o džungalipe so anelas o »phiribe« akava trubujas te ovel čhindo zorasa trujal e kerdi sterilizacija thaj re-edukacijake buća. Kotar akala buća specijalno sas dukavde e Jenišora. Ko 1926 sas kerdo o »Hilfswerk Kinder der Landstraße«, humanitarno ažutipe legardo kotar e švajcaki fondacija »Pro Juventute«, savi zorasa crdijas pe rig 600 čhavoren kotar e Jenišenge familije thaj kodo džalas dži ko 1972 berš, čhuvindos olenge čhavoren ande Čhavorenge Khera vaj palem dendos olen te barjon ande avera familije. O angluno skandalo crdijas kotar e ikalde serije thaj artiklora phangle akale kerdine praktikenca so kerdas akaja »ažutipaski organizacija« thaj odoleske zorasa sas čhindi olaki buti ko 1973.

Na dendipe te khuvelpe ando them thaj deportacija ko Njemcikano Rajho

Vi pala adava so e Rroma thaj e Sinturi sas sako dives telal o riziko vaš po trajo, e granice vi dureder sas phangle thaj vi pala o agoripe e Dujtone Lumako Maripe. Bukadar kotar e familije sas čhudime pe rig maškar e Francija vaj Italija thaj Švajco ačhindos kurkenca thaj čhonenca. Jekh lačho pindžardo kejso si kodo kotar e Jazz gitaristo Django Reinhardt, kon sas baxtalo te našel ko Švajco numa te ovel deportirimo palpale ki Francija. Na džanelpe kobor droma e Rroma thaj e Sinturi zumade te našen andar o Njemcikano Rajho numa našti sas te nakhen i švajcaki granica. Vi adava so e Sinten thaj e Romen sas švajsosko themutnipe von sas daravde kotar e deportacija ande Koncentracijake thaj Mudaribaske Lagerja ko Auschwitz-Birkenau, e švajcoski diplomatija – sar vi ko kejso kotar e švajcoske Bibolde – na kerde khanči te resen olengi slobodija. Akava sas kejso e familijenca kola sas phangle ki Niderlanda; so bičhalde sas ko Tranzitno Lager Westerbork, numa te kerdolaspe intervencija von šaj ovenas spasime kotar o phanglipe. Specijalno dramatično si kodola kejsora kote so e Sinturi thaj e Rroma našenas kotar o mudaripe, von sas baxtale te nakhen i granica numa kodoleske te oven irisarde palpale ko Njemcikano Rajho.

Korkorutni ekspertengi Komisija: Švajco – Dujto Lumako Maripe

Ko 1990 berš crdijas i buvli perutni diskusija andar kodo savi sas e Švajcoski rola ko Dujto Lumako Maripe. O angluno phučipe sas kotar o vazdimo skandalo vaš o prekučipe so preperelas e Bibolde jažurenge kotar o Holokaust, kaj e kućipa naj sas tranferirime legalno ke familijake džene kaske njamora sas mudarde pala o 1945 berš. Sar kotor katar e Ekspertongi Komisija savi sas aktivno kotar o 1996 dži ko 2001, o Švaco pe »Zigeuner politika« angluno drom dikhlas thaj kerdas rodipa po nakhlo crdipe telal e nacistikani diktatura .

Rights held by: Karola Fings (text) — Sarita Jasarova (translation) | Licensed by: Karola Fings (text) — Sarita Jasarova (translation) | Licensed under: CC-BY-NC 3.0 Germany | Provided by: RomArchive