E jažurengo numero

Karola Fings

»Amen das zor e Rromane dukhavden ando Auschwitz te len pesko hakaj thaj čačipe, na kotar o barbarizmo numa kotar e Justiciako vast. Šaj ka avel amen varekana Unijako Kris savo ka rodel kazna vaš kadala bengale, kadala manuša so mudarde 500,000 Sinti thaj Rromen?«
Matéo Maximoff

Ko akava pasuso – akate si but majskurto – o francijako Rrom Matéo Maximoff (1917–1999 berš) numa skurto vrama pala i slobodija rodijas e došale te oven došakerde. Publicirimo ko Journal of the Gypsy Lore Society (Žurnalo kotar e Gypsy Doktrinaki Societa) ko 1946 berš, olesko artiklo »Njemco thaj e Rroma: Kotar e Rromengo gindosko dikhibe« si jekh kotar e majanglune mothoviba pala o kerdo Samudaripen pe Sinti thaj Rroma. Specijalno vasno si so o Maximoff čhuvel andre e jažurengo numero kotar e 500.000 manuša. Koborom so adive džanas, akava sas angluno drom akava numero te ovel lepardo ko medium so sas internacionalno pindžardo.

»500.000« sar simbolikano numero

O numero kotar e »500.000« but sigate buhlilas. Maškar e avera, o numero sas lendo thaj kotar o historičari Philip Friedman, Biboldo so ačilas dživdo so kotar e 1950 berš ramosardas o numero kotar e artiklora vaš e Evropa vi pe anglikani čhib ko žurnalora pala e Sintonge vi e Rromenge mudaripa telal o Nacistikano režimo. Jekh statija so ramosardas o Friedman vaš o Torontesko žurnalo publicirimo ko 24. Mart 1951 berš sas anavkerdo sar: »E 500.000 Rromengo trajo«. Dopaš milliono jažura – kotar akava zuralo džungalo brutaliteto thaj eliminacijako potencijalo kotar e NS mudaripa, lela semantikani korespondencija e šove milionencar so vi ko angluno 1945 berš sas upre – tele dikhle sar numero kotar e biboldenge jažura. Ko avutne berša, akava numero sas lepardo thaj popularimo kotar e miškipa pala e manušnikane hakaja. O majvasno Centralno konzilo kotar e njemcikane Sinti thaj Rroma sakana leparel o numero kotar e 500.000 NS jažura kotar e minoritetja te šaj te akhardol po historijako došalipe kotar e Federalno Republika, te lel pe sama pe konzilesko politikano rodipe. Kadal o numero si simbolično pala e nasulipa kerde telal o NS režimo pe Sinti thaj Rroma, kova so dešeberšenca mothovdo sas ko themesko diskurso.

Historikano rodljaripe

O čačo jažurengo numero ačhel vi dureder bipindžardo, vi dži akana. Sar te si, akava numero kotar e 500.000 sas telal o phučhipe vi angleder ko 1970 beršalipa ko lil »The Destiny of Europes Gypsies« (E Rromengo trajo ki Evropa) (London, 1972 berš) kotar e Britanijake autorja Donald Kenrick thaj o Grattan Puxon, savi so lungo vrama si sar standardno ramomaski buti. Kodo si sar piktura ki resljardi literatura ki kodi vrama, e autorja gindinen kaj e jažurengo numero si paše 220.000. Ko »Rassenutopie und Genozid. Die nationalsozialistische ›Lösung der Zigeunerfrage‹« (Rasaki utopija vi Samudaripe. Nacional-socijalistikano ›Agoripe vaš e Rromengo phučipe‹), savo sas publicirimo ko 1996 berš,vi dureder si sar aver standardno buti, o njemcikano historičari o Michael Zimmermann mothovel kodo so vov gindil trujal e varijabilni žertvenge numeri. Vov našel katar o čhuvipe ande numerija kethanes kaj si kodo rodljaripaski areja, o rezultati našti te mothavel o čačo jažurengo numero. Sar te si, aver historičarja keren duma kotar e numerja bazirime pala e Zimmermaneske arakhiba thaj gindinen kaj si »majcera 90,000« jažura. Adive, o numero kotar e 200.000 si majbut lendo kotar e reference, vi pala adava soske i empirično baza vi dureder naj kompletno thaj e avutne rodljaripa šaj te den rezultato e uprune revizijasa. Numa si mišto te phendol kaj o numero, so nesave rromane aktivistora sugestija den kotar o 1.5 milliono jažura, našti čačikanes te istardol.

Nareslo godornipe

Soske vi akana našti te ovel džanglo o numero kotar e Sinti thaj e Rroma kola so sas jažura kotar o NS režimo, pala majbut kotar e 70 berša sar so agorisardas o Dujto Lumako maripe? Si nekobor došalipa vaš akava. Majanglunes thaj majvasno si kodo so nane političko intereso so musaj avelas te phenel: ki akija situacija andas kodo so nesave thema – majanglunes e Federalno Republika Njemco – ni kerde nisave buća te šaj bućarelpe akava phučhipe. Kodo falinel vi akana, naj kethani zor kotar e thema kote so sas Rromane jažura, te inicirinen thaj ažutisaren e rodipa. E jažurengo godornipe naj te sićaren e došalengo džungalipe.

O numero savo našti te džanglol

Generalno, akale phučimasko rodljaripe ačhel angla bare problemura. Džikaj sa e Sinti thaj e Rroma ko Njemcikano Rajho – čhuvindos e aneksirime neve thana sar e Austria thaj o Protektorato kotar e Bohemija thaj i Moravia – savore sas registrovime angleder i deportacija ko Mudaribaske Lagerja, thaj akava dijas but precizni jažurenge numerura te oven pindžarde (sar te phenas vaš e Austria kote so sas mudarde 9.500 manuša kotar e 11.000 Rroma), ke bukadar thema si numa bidžangle numerura kotar e mudarde. Isi nekobor došalipa vaš akava. Ko buteder thema naj džanglo kobor Rroma thaj Sinti trajinas odori angleder o Dujto Lumako maripe thaj kobor olendar ačile dživde. Pala o 1945 berš, buteder Sinti thaj Rroma si mudarde numa kodolestar kaj sas Rroma, von sas čhuvde ki oficijalni statistike ko NS jažura na sar o minoritengo numero, numa sar džene kotar e butvarni nacija. Sebet adava, baro numero e Rromengo thaj Sintengo ki Evropa sas jažura kotar e masakrija so sas kerde kotar e SS komanda, vi thaj kotar e regularno njemcikani armija, policijenge jekhina thaj jekhina kotar e fašistenge kolaboratorja thaj alijanse. Buteder jažura kotar akava »Samudaripen kotar e puške« ačhile bianavesko thaj si bipindžarde. Sar so sikavde e rodljaripa thaj e ekshumacije ke dizjorigane Evropake thema kerde kotar e Francijaki organizacija »Yahad – In Unum«, ande majbut dizjorigane thema vi adives arakhljon bidžangle masivni limorja kote so e Rroma sas praxosarde. Baš akava trubul te džanglolpe kaj e došale manuša kerde sa te šaj te garaven e kerde mudaripa thaj ko maribasko agor ačhade te keren e jažurenge liste vaj palem phabarde thaj guravde e dokumentacija kote so sas e jažurenge anava, te khosen sako evidencija kotar e kerde mudaripa. Mamuj kodo, e avutne rodljarnen nikana našti ka ovel šajipa te šaj den precizno čače numerja, numa samo ka ovel vorba kotar e pašutne numerja. Vasno si te lel pe sama pe akija buti – o themutnipe si kodo udžile e jažurenge.

Jekh kompleksno sureti

O projekto »Voices of the Victims« - E jažurengo krlo ni lel sama vaš e numerura. Anglunes, ki projekteski agenda našti te kerdon neve rodljaripa pe akava phučhipe. Dujto, o projekto na učharel sa e Evropake thema kote so e Sinti thaj e Rroma sas jažura kotar o Nacistikano nasulipe. Paše kodo, e uži kvantitativni phučipa naj koborom dopherde kana o ciljo si te sikavdol so kerdas o Samudaripen kodole manušenge. Ke angluni linija »E jažurenge krle« mothaven – individualni misalà – sar averčhanes thaj butvarnes o mudaripe gelas ke avera thema, so kerdas kodo e manušenge thaj save trajimaske zorasa thaj strategijenca dikhlepe ko mudarimasko spidipe.

Dar kotar o fizikalno mudaripe

Konkretno e mudarimaski buti džalas kotar o them ko them averčhanes sebet e politike kotar e okupirime vaj kolobaracijake thema, sebet o interesi kotar e njemcikane anglošorutne thaj sebet e zoraki relacija maškar e okupatorja thaj e okupirime thema, thaj ke akala interesija kotar e butvarne somdasne, barile bukadar radikalni maribaske buća. Kobor than lijas kadija NS politika šaj te dikhol trujal e misalà sar ke Litvania, kote so upre – tele sa i Rromani populacija sas mudardi, thaj ki Francia, kote bukadar katar e Sinti vi Roma šaj sas te ačhen dživde ko Mudaribaske Lagerja. Numa sar te si, e Sinti thaj Rroma ki Francija vi dureder sas telal i dar vaš pesko trajo thaj lenge džene, sa dži kaj o Njemcikano Rajho na xasardas peski armijaki zor. E misalà kotar e aver thema – sar te phenas i Holandia – odori kaj e Njemcikane šorutne lije te deportirin e Sinten thaj Rromen ki vrama kana agorisarde majbari buti kotor e Biboldengi populacijaki deportacija. Kadija, kana vorbisaras pala e jažura kotar o Samudaripen, amen leparas na numa kodolen so čačes mudarde sas. Sebet e fizikani eliminacija šel milje Sinti thaj Rroma haćarde dar. Numa von ačhile dživde soske e džene ko miškipa vaš e slobodija thaj e alijansake zora – čhuvindos kote vi e Sinti thaj Rromen – zorasa tradije o NS režimo ke kapitulacija.

Rights held by: Karola Fings (text) — Sarita Jasarova (translation) | Licensed by: Karola Fings (text) — Sarita Jasarova (translation) | Licensed under: CC-BY-NC 3.0 Germany | Provided by: RomArchive