O Santino Spinelli, jek Řom kata regiono Abruzzi (Italija), sî muzičari, poeto, sîcaritor thaj esejisto. Vov diplomirisajlo ka Univerziteto Bologna pe moderni strêjini śiba thaj literature. Vov sîćardja romanistika pe l’ Univerzitetur Trieste thaj Chieti thaj sas membro ande pedagogijaki grupa pala řomane śavořengi edukacija ande Evropa.
Leskê akademijakê aktivitetur sî fokusirime pala studijumo la řomaja literaturako thaj kulturako thaj specifično vi pala Řomengi muzikaki tradicija. Vov formirisardja la muzikako ansamblo »Alexian Group«,thaj snimisardja maj but albumur. O Santino sî vi avtoro kata vuni teatroskê buća.
1991 formirisardja vov ando Lanciano (Chieti), la kulturaki asocijacija »Thèm Romanó«. Ando bêrš 2001 losardilo lo sar parlamentosko membro katar Internacionalo Romani Unia, jek bi-profitoski, na-governoski organizacija, saji reprezentiril le Řomengi ljuma thaj kaj sî priznajime kata UN. Leskê naučni esejur sî le knjige »Prinčkaranğ / Conosciamoci« (1994), »Baro Romano Drom« (2003) thaj »Rom, genti libere« (›Roma, slobodni manuša‹, 2012).
1994 formirisardja o Santino jek maškar-themutno kontesto paj řomaji arta thaj řomaji literatura. Pe kaća sama publicirisajle panź antalogije. Vov sî avtoro kata duj poezijakê kolekcije, »Gilí Romaní« (1988) thaj »Romanipè / Ziganità« (1993). Stilistično źanel vov te sikhavel imposantni thaj zurale slike rimonca thaj asonancenca. Suptilnone thaj retoričnone strategijenca zumavel, te nevjarel e tradicionalno »gilí romaní«.
O Santino definiril peskê versur sar »komunikacijaki poezija«. Pala leste sî le poetoski obligacija kodja, te hasnil vov pesko profundno haćarimos paj bilaśi relacija maškar le Řom thaj maškar le gaźe, te arakhêl pe ›jek maladjimasko punkto maškar le publikaki opinjna thaj maškar e řomaji ljuma‹ (Spinelli 1993, 4).
Le Santinoskê svatur anda lesko poemo »Auschwitz« sî ando Berlino ramome pe njamcicko śib thaj pe englezicko śib po cirkularo thaj pe duj romane varijante po memorijalosko bař, palaj memorija kata l’ Sintongê thaj Řomengê viktimura ando nacional-socializmo.
(Translacija: Mozes F. Heinschink)
Linkur
The poem ‘Auschwitz’ in English: https://www.stiftung-denkmal.de/en/memorials/sinti-and-roma-memorial/poem-by-santino-spinelli.html [= https://perma.cc/C85Z-WD5N]
Das Gedicht »Auschwitz« in Deutsch: https://www.stiftung-denkmal.de/denkmaeler/denkmal-fuer-die-ermordeten-sinti-und-roma/gedicht-von-santino-spinelli.html [=https://perma.cc/4LSC-BBQT]
O poemo »Auschwitz« pe Řomani śib: http://gedenkorte.sintiundroma.de/abbildungen/136/Bild0002.JPG [= https://perma.cc/EYT6-CBB5]
Bibliografija
Spinelli, Santino. Gilí Romaní / Canto Zingaro. Rome: Lacio Drom, 1988.
Spinelli, Santino. Romanipè / Ziganità. Chieti: Solfanelli, 1993.
Spinelli, Santino, ed., Šunge luluda / Fiori profumati. Pescara: Italica, 1994.
Spinelli, Santino. Prinčkaràng / Conosciamoci. Pescara: Italica. 1994.
Spinelli, Santino, ed. Baxtalo Drom / Felice Cammino. 3 vols. Pescara: Tracce, 1995–1997.
Spinelli, Santino. Baro Romano Drom: The Long Road of Rom, Sinti, Kale, Manouches and Romanichals. Rome: Meltemi, 2003.
Toninato, Paola. Romani Writing: Literacy, Literature and Identity Politics. New York and Abingdon: Routledge, 2014.